Rezultati najuspešnejših osnovnih in srednjih šol glede na zaključne teste zadnjih treh let kažejo, da je Pomurje ponovno na repu uspešnosti.
Fakulteta Alma Mater Europaea je včeraj objavila lestvico najuspešnejših sto osnovnih šol na podlagi nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki se izvaja v Sloveniji ob koncu šestega in devetega razreda osnovne šole, ter lestvico najuspešnejših gimnazij in drugih srednjih šol na podlagi rezultatov mature - oboje na podlagi triletnega povprečja.
Med 100 najboljšimi štiri pomurske
Izmed osmih pomurskih srednjih šol se je najvišje na lestvici povzpela Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, ki je na petem mestu. Na 13. mestu je Dvojezična srednja šola Lendava, Gimnazija Murska Sobota na 46. mestu, Ekonomska šola Murska Sobota na 66. mestu. Biotehniška šola Rakičan, SPTŠ Murska Sobota, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci ter Srednja zdravstvena šola se na seznam najboljših 100 izmed skupno 176 slovenskih srednjih šol niso uvrstile.
Med osnovnimi šolami prednjači Grad
Osnovna šola Grad je po uspehu na Nacionalnih preizkusih znanja najuspešnejša pomurska šola, saj se je povzpela na 14. mesto, druga pomurska šola pa je daleč za njo na 40. mestu, tj. Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru. A tu se seznam uspešnih pomurskih šol zaključi, saj sta omenjeni šoli edini predstavnici na lestvici Alma Mater - drugih izmed 38 pomurskih osnovnih šol na seznamu 100 najuspešnejših ni.
"Ne gre za odraz kvalitete"
Seveda že sami sestavljalci seznama opozarjajo, da je seznam odraz uspešnosti srednjih šol, gimnazij in osnovnih šol na zaključnih testih, da pa ni nujno tudi odraz kvalitete šol. Tako pišejo, da je kvaliteta šole odvisna od mnogih faktorjev, med katerimi tudi znanje matematike, branja, naravoslovja, družboslovja, tujih jezikov ter ostalih področij, sposobnosti in veščin, disciplina, vzgoja, obšolske aktivnosti, športni rezultati, uporaba računalnikov in ostalih naprednih tehnologij. Pomembno je tudi ustrezno razmerje med teorijo in praktičnim reševanjem težav, vzpodbujanje razmišljanja ter seveda odnos med učiteljem in otrokom, odnos med učiteljem in starši, vključenost staršev v aktivnosti šole, vključenost šole v lokalno okolje, delež učencev, ki šole ne dokončajo, uspeh šolarjev v nadaljevanju izobraževanja (uspešnost v srednji šoli ali na univerzi), zaposljivost šolarjev, njihovi prihodki v nadaljevanju kariere, usposobljenost in dodatno usposabljanje učiteljev, število učencev na učitelja, število učencev na računalnik, proračun šole, porabljena sredstva na učenca ...
"Kvaliteta šol se ne more rangirati po tem, kakšne ocene dosežejo učenci ter koliko točk zberejo na NPZ in maturi. Uspešna šola je zgolj tista, ki zna v vsakem otroku odkriti njegove sposobnosti in ustvariti pogoje, da jih razvije. Tista, ki nauči otroke, da v življenje ni pomembno zgolj rivalstvo za čim boljše ocene, ampak širina znanja in njegova uporabnost v praksi. Tista, ki namesto grobe tekmovalnosti med učenci spodbuja povezovanje, spoštovanje, solidarnost." Poslanka Jasmina Opec na Facebooku
Pomurja ostaja zadaj
"Med povprečnim osmošolcem iz Kranja ali Celja je v znanju naravoslovja le pet točk razlike, toda med povprečnim osmošolcem iz novomeške regije in povprečnim osmošolcem iz Pomurja znaša razlika v znanju naravoslovja kar 44 točk. To pa je večja razlika v znanju, kot je tista, ki (po mednarodni raziskavi znanja matematike in naravoslovja TIMSS) loči Srbijo in Švedsko ali Iran in Škotsko..." Takšen je bil podatek Državnega izpitnega centra pred tremi leti, ko se je zaradi zaskrbljujoče slabih rezultatov pomurskih otrok odzvala celo takratna varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik. "Menimo, da slabši dosežki šolajoče se mladine s tega področja lahko pomenijo neenake pogoje izobraževanja v Sloveniji, kar pa je posledično lahko kršitev človekovih pravic," je ob tem poudarila varuhinja in od takratnega ministra za šolstvo Igorja Lukšiča zahtevala, da se stanje izboljša. Po naših informacijah do vidnejših ukrepov na tem področju do danes ni prišlo.
Pred časom smo poročali tudi o padcu sposobnosti in višanju telesne teže slovenskih otrok, pri čemer se na dno lestvice s slabimi rezultati uvrščajo prav pomurski otroci: Pomurski otroci z najslabšimi rezultati precej pod državnim povprečjemOdziv ravnateljev na seznam:
Viktor Navotnik, ravnatelj OŠ Grad o seznamu: »Zelo vesel smo dobrih rezultatov svojih učencev. To je dokaz za dobro opravljeno pedagoško delo in pravilno vizijo šole. Ker smo OŠ na periferiji, je to še toliko boljši rezultat. Rezultatov drugih šol in dela drugih šol ne morem komentirati. Ministrstvo in država bi lahko naredila dosti več. Rezultati NPZ bi morali biti obvezujoči in se upoštevati pri vpisu na srednje šole. Sicer pa bi se lahko sredstva, ki so namenjena za NPZ namenila in uporabila bolj smotrno in za druge potrebe šol in izobraževanja.«
Lidija Koroša, ravnateljica OŠ Križevci pri Ljutomeru o seznamu:»Zelo sem zadovoljna z rezultati, ki so jih dosegli učenci naše šole. Vesela sem, da so učenci na NPZ pokazali svoje znanje. NPZ je sicer le en kriterijev uspešnosti šole. Na šoli imamo moto, da »bodi danes boljši kot včeraj in jutri boljši kot danes«. S pomočjo strokovne podpore Zavoda za šolstvo OE Murska Sobota, smo skozi seminarje in sestanke ugotavljali, kako izboljšati rezultate in povečati uspešnost učencev na NPZ. Tako sodelovanje je obrodilo pozitivne rezultate.«
Matejka Horvat, ravnateljica OŠ Beltinci o seznamu: »Zakaj dosegajo osnovne šole v Pomurju take rezultate na NPZ, je vprašanje, ki si ga postavljajo vsi pomurski ravnatelji. Rezultati niso toliko krivda otrok, premalo je spodbude iz okolja, ki bi pripravilo učence, da bi se na preverjanja bolj pripravili in dosegali boljše rezultate. Druga stvar pa je, da se rezultati NPZ ne upoštevajo pri vpisih na srednje šole. Največ za šolo naredimo na šoli sami. Veliko spodbude z strani države in ministrstva pa ravno ni.«
Dušan Zagorc, ravnatelj OŠ Gornja Radgona o seznamu: »Osebno me rangiranje po uspešnosti ne moti. Moti pa me, da se to rangiranje potem uporabijo za druge potrebe. V pomurski regiji imamo veliko uspešnih učencev, katero povprečje se kvari z nizkimi rezultati. Tako se vrže slaba luč na uspešne učence in uspešne delavce. Največja težava je, da se NPZ ne upošteva pri vpisih na srednje šole. Tako veliko število učencev odda prazne liste. Tako obnašanje močno zniža povprečje. Država in ministrstvo naredita bolj malo, tudi za manjše šole. Največ moramo narediti na šoli sami. Zagotavljati moramo dodatna sredstva. Na sami šoli imamo dober kader, ampak nas močno omejujejo varčevalni ukrepi v izobraževanju, ki so po mojem mnenju "največje zlo". Država bi morala narediti več pri zagotavljanju finančnih sredstev, še posebej za manjše šole in šole na periferiji.«