S čebelarstvom se ukvarja že 70 let.
Pred 90. leti se je v vasi Bogojina rodil Janez Vogrin, ki je v krogu svojih najdražjih praznoval okroglo obletnico 90. let svojega življenja.
Rodil se je v kmečki družini 4. julija leta 1934.
Odraščal je na kmetiji, kjer je rad pomagal staršem pri vseh kmečkih in drugih opravilih.
Spoznal je svojo življenjsko sopotnico Ivanko, s katero še danes živita skupaj. Janeza je celo življenja veselilo delo na kmetiji, pa čeprav je v začetku polja obdeloval s kravjo vprego in s časoma si je kupil traktor in ostale kmetijske pripomočke, da si je olajšal delo na polju.
Na jesen življenja skupaj z ženo še na domu v Bogojini, z njima živi sin Janez.
90-letnik je v svojem dolgem življenju marsikaj doživel, a s trdno vero je danes srečen in vesel, da je dočakal okrogli rojstni dan.
Kaj je recept za dolgo življenje?
Pove, da je bil njegov »recept« za dolgo življenje uživanje domače hrane, zmerno delo, brez napora in stresa.
Spominja se druge svetovne vojne in vojne za samostojno državo Slovenijo.
Celo življenje bil kmetovalec in ob delu se je navezal na čebelarstvu. Je še vedno aktiven član Čebelarskega društva Moravske Toplice. V društvo je opravljal različne funkcije in naloge.
Na zadnjem občnem zboru Čebelarskega društva Moravske Toplice je iz rok predsednika Čebelarskega društva Moravske Toplice Dušana Puhana prejel značko Čebelarske zveze Slovenije za 70 let čebelarjenja.
Za kakšno izjemno časovno dimenzijo gre, priča dejstvo, da na Čebelarski zvezi Slovenije niti nimajo materializirane značke s tako visoko vrednostjo.
Vogrin je neizmeren vir čebelarskih izkušenj in vedno pripravljen za pomoč in nasvete.
Povedal je, da je pred leti gospodaril nekaj čez sto čebeljih družin, ta čas pa ima 90 čebeljih družin. Iz svojih pridnih čebel prideluje in toči več vrst medu, in sicer cvetlični, akacija in gozdni med. Še vedno svoje čebele vozi na pašo na Kozjak.
Posvečal pa je tudi mladim čebelarjem, večkrat so ga obiskali učenci Osnovne šole Bogojina in malčki tamkajšnjega vrtca.
Če mu bo zdravje dopuščalo, bo še naprej kmetoval in čebelaril, kajti to je njegov način življenja. Brez čebel bi mu v življenju nekaj manjkalo.
Vsako jutro najprej gre med svoje čebele, si ogleda, kako »živijo« in podobno. Čez dan pa se zadržuje v čebelnjaku pri čebelah in pri točenju medu.
Ponosen je, da po njegovih čebelarskih stopinjah hodi in čebelari vnuk Damjan Kočar.
Vsako nedeljo gre v domačo župnijsko cerkev v sveti maši.
Na njegovo praznovanje pa je prišla tudi vokalna skupina Aeternum, ki mu je voščila in mu zapela nekaj pesmi, tudi pesem »Čebelar«.
