Izobraževanja za manjšo socialno izključenost Romov

| v Lokalno

Ministrstvo za šolstvo bo s projektom Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti, skušalo ustvariti pogoje za manjšo izključenost romske skupnosti.

Temeljni cilj projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti je ustvarjanje pogojev za preseganje začaranega kroga družbene izključenosti Romov. Iz začaranega kroga je mogoče izstopiti le z ustreznim dvigom socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer Romi živijo. Projekt kot najbolj učinkovito pot iz tega kroga izpostavlja izobraževanje in teži k dvigu izobrazbene ravni romske skupnosti ter k večji ozaveščenosti o pomenu izobrazbe kot ključnemu dejavniku za nadaljnji razvoj te skupnosti.



Temelj projekta so izobraževanja

V okviru projekta, ki bo trajal do avgusta 2013, bodo pogledali in ocenili do zdaj izvedene projekte na področju izobraževanja Romov ter izdelali prostorske in demografske analize okolij, kjer živijo pripadniki romske skupnosti. Razvijali in izvajali bodo različne oblike vzgojno-izobraževalnega dela za predšolske otroke in njihove družine, ustanavljali izobraževalne inkubatorje v romskih naseljih, nudili učno pomoč na ravni osnovne srednje šole ter druge aktivnosti usmerjene v izboljšanje vključenosti romskih otrok v izobraževalni proces. Hkrati bodo izvedli tudi izobraževanje učiteljev, socialnih in drugih strokovnih delavcev za delo z romskimi otroki in mladostniki, usmerili pa se bodo tudi širše in se vključili v razvoj in izvajanje obšolskih programov in prostočasnih aktivnosti. V okviru projekta bo prišlo tudi do mednacionalnega povezovanja in izmenjavo praks na področju vzgojno-izobraževalnega dela z Romi.

 

Romološki inštitut za izhod iz marginalnosti

Ustanovitev Slovenskega romološkega inštituta pa bo predstavljal izjemno pomemben konec projekta."Tvorba lastnega znanja, ki ga o sebi samih zgradijo romski intelektualci, je edina pot za preseganje kolonialnih odnosov, odnosov podrejenosti in marginalnosti," izpostavljajo izvajalci. Petinosemdeset odstotkov denarja za projekt prispeva Evropski socialni sklad, preostali del pa država.

 

Kot partnerji večina pomurskih izobraževalnih središč

Izmed 26 projektnih partnerjev bodo v projektu sodelovali tudi Vrtec in OŠ Tišina, Vrtec in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, Vrtec Murska Sobota, OŠ Kuzma, Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota in Dijaški dom Murska Sobota. Koordinator projekta je Inštitut za narodnostna vprašanja.  

Komentarji

tomi kolmanič

Mene samo zanima zakoj morejo vsepovsodi prej nekaj skasirati?
OŠ je obvezna!Srednja pa če de hodo de hodo,če nej,nej.Kaj bodo delali? Šli na Puščo pa prosili"ote k nan v šolo"!
Ti ZAVODI do nas pokopali.Kelko pejnez poberejo za nikoj:

droptovič

:ROMANI ČHIP -tou je najeksotični na svejte
:KHERE DŽAM,ZURO ŠOLA -tou pa majo najraje
STELUMNE HALEVORJA in MODERCO - nega bole seksi...

hilic

Eni ne razmite mojega komentarja - zgoraj! San enakega mnenja kot skandi. Tau trošenje pejnez se mi zdi tak nenormalno, da sem brez komentarja

droptovič

ka smo si na jasnon: nej se s našimi ciganji zajbevati!

Janez Kranjski

Eni res ne vidite dlje od lastne riti (oziroma ven iz nje, ce smo bolj natancni).

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi