Propadajoči grad v Črncih je naprodaj po ceni 220 tisoč evrov, obnova bi novega lastnika stala okoli dva milijona evrov.
Konec lanskega leta se je končala več kot desetletje trajajoča denacionalizacija dvorca Freudenau oziroma Meinlovega gradu v Črncih pri Apačah. Grad je v denacionalizacijskem zahtevku zahtevala dedinja nekdanjega kavnega barona Juliusa Meinla iz Dunaja, a je lani jeseni Ministrstvo za kulturo zavrnilo denacionalizacijski zahtevek Meinlove. Upokojeni podjetnik Štefan Ščančar iz Skakovcev je tako po 16 letih končno postal pravi lastnik propadajočega dvorca.
V dvorcu želel narediti dom za starejše
Ščančar je dvorec kupil leta 2000 na dražbi ob stečaju Kmetijstva Črnci. Zanj je takrat odštel 20 milijonov tolarjev, kar znaša približno 83 tisoč evrov. Dvorec je takrat nameraval obnoviti in preurediti v visokocenovno zdravstveno ustanovo ali pa varstveno ustanovo za starejše, a se zaradi postopka denacionalizacije tega ni loteval. Na dvorcu je v teh letih opravljal le najnujnejša vzdrževalna dela, sedaj pa več nima namena investirati.
Naprodaj preko spleta
Grad v Črncih, ki je tako zadnja leta klavrno propadal, je sedaj moč najti na raznih spletnih oglasnikih za prodajo nepremičnin. Cena gradu v velikosti 1550,70 m2 neto površine, 250 m2 gospodarskega poslopja in pripadajočega zemljišča v velikosti 2.782 m2 znaša 220.000 evrov, po ocenah pa bi v obnovitvena dela bilo potrebno vložiti še približno desetkrat toliko. Lani jeseni je Ščančar ponudbo poslal tudi občini Apače, v kateri stoji grad, a občina ni bila zainteresirana za nakup, saj si drage obnove propadajočega gradu enostavno ne more privoščiti.
Zgodovina dvorca Freudenau
Zgodovina Meinlovega, sedaj Ščančarjevega, gradu sega v 17. stoletje, ko je bila zgrajena baročna zgradba. Že v 13. stoletju se v zapisih omenja strelski dvorec, ki je služil kot obramba proti zavojevalcem in je bil najverjetneje prednik sedanjega gradu. Posebna znamenitost gradu je okrogli rimski relief iz 2. stoletja, ki je vzidan v veži severnega vhoda in predstavlja zakonca. Dvorec je skozi stoletja menjal več lastnikov, v začetku 20. stoletja pa je postal njegov lastnik znani dunajski trgovec s kavo Julius Meinl. V času med drugo svetovno vojno so dvorec zasedli Nemci, Julius Meinl pa je z ženo židovskega porekla zapustil posestvo. V parku je bilo v tem obdobju tudi igrišče za tenis.Po vojni je dvorec Freudenau postal last države Jugoslavije, kasneje pa je bil v njem kmetijski kombinat. Objekt je bil delno obnovljen v letu 1972, ko je bila zamenjana streha. Dvorec je pozneje prešel v roke zasebnega lastnika. Nasproti dvorca se nahaja kužno znamenje iz 17. stoletja, ki je v obliki toskanskega stolpiča in s slikovito kamnito čebulasto streho.
