Potomci kavnega barona Juliusa Hermana Meinla si že desetletja prizadevajo za vrnitev denacionalizacijsko odvzetega premoženja. Zdaj čakajo na novo odločbo za vrnitev Meinlovega dvorca in 236 hektarjev zemljišč v Črncih pri Apačah. Vendar kot kaže, bo njihov zahtevek že tretjič zavrnjen.
Glavni razlog za zavrnitev zahtevka dvojno državljanstvo
Vračanje denacionalizacijsko odvzetega premoženja je minula leta radgonskim državnim uradnikom povzročalo sive lase. Glavni razlog za zavrnitev zahtevka Menlovih dedičev je, da naj bi bil imel Meinl ob podržavljenju premoženja poleg jugoslovanskega tudi avstrijsko državljanstvo.
Zaprosil za odškodnino tudi v Avstriji
Prav tako pa Meinlu ne govori v prid dejstvo, da naj bi bil na seznamu dobitnikov odškodnin po avstrijsko-nemški pogodbi. Saj če so imeli možnost dobiti odškodnino v drugi državi, po zakonu o denacionalizaciji pri nas ne morejo biti denacionalizacijski upravičenci. In to je tudi glavni argument, da bo upravna enota izdala zavrnitveno odločbo.
»Če pa se bo pokazalo, da so Meinlovi res upravičeni do vračila odvzetega premoženja, bodo lahko zahtevali tudi odškodnino za neuporabo zemljišč za čas od sprejetja zakona o denacionalizaciji do dejanske vrnitve, kar bo po grobi oceni zneslo najmanj pet milijonov evrov,« pravi Marjan Potisk, načelnik upravne enote Gornja Radgona.
Največji dobavitelj kave v vsej monarhiji, ustanovili tud svojo banko
Družina Meinl je v nekdanji Avstro-Ogrski obogatela z uvozom, praženjem in prodajo kave. Bili so največji dobavitelj kave v vsej monarhiji, ustanovili pa so še svojo banko. Julius Meinl II. je posestvo in dvorec Friedenau v Črncih kupil leta 1909. Na svojem posestvu je omogočal preživetje številnim domačinom, bil pa je tudi prvi, ki je prispeval, da je električna energija prišla na to območje.
Njegov vnuk Julius Meinl V. je še pred nekaj leti veljal za 12. najbogatejšega Avstrijca. Družinsko podjetje je vodil od leta 1983, leta 2000 je prodal posel s kavo in obdržal samo banko Meinl.