Ob dnevu reformacije, s katerim obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika, je za naš portal delil nekaj svojih misli častni škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša.
V Sloveniji je 31. oktobra dan reformacije, državni praznik in dela prost dan. Na ta dan obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika, saj so v obdobju reformacije nastale prve slovenske knjige.
Približno polovico vseh, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval Primož Trubar. Poleg njegovega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, sta iz tega obdobja pomembna prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice proste Adama Bohoriča.
Za sobotainfo.com je nekaj svojih razmišljanj zaupal prvi evangeličanski škof Geza Erniša, ki je mesto škofa zasedal dva mandata.
Za izboljšanje tudi na posvetnem področju
O tem, kaj reformacija predstavlja in kakšen pomen ima danes, je Erniša povedal naslednje:
"Dan reformacije je za mene kot duhovnika in slovenskega evangeličana Luthrove provinience eden izmed naših največjih naših praznikov. Vedno znova me še tudi danes močno nagovori Luthrova prodorna teološko-dogmatska misel, ki je klicala k vnovični vzpostavitvi bibličnega krščanstva. Ta klic pa mora biti vedno povezan z resnim in poglobljenim premislekom o nenehnem prizadevanju si za izboljšanje naše vsakdanje stvarnosti v duhu strpnosti in tolerance, tako na verskem, kakor tudi posvetnem področju."
Dan reformacije kot sinonim za pravičnost, toleranco, strpnost in pogovor z Bogom
Erniša opaža, da se Slovenci in Prekmurci zavedamo pomena današnjega praznika:
"Zdi se mi, da vse več Prekmurcev in Slovencev spoznava in razume pomen in pomembnost praznika reformacije, ki je ob vsem ostalem tudi sinonim za pravičnost, toleranco, strpnost in pogovor človeka z Bogom brez posrednikov. Vse to pa omogoča človeku biti, to kar želi biti," dodaja, da smo lahko reformaterjem zaslužni za našo nacionalno bit "Čeprav ni bilo lahko, prej bi lahko rekli marsikdaj zelo, zelo težko, pa smo vendar Slovenci zaradi naših reformatorjev dosanjali svoje knjige, svoj jezik, svojo nacionalno bit, ter Sveto pismo v materinskem jeziku."
V evangeličanski cerkvi je mogoče slišati prekmurščino
Dotaknil se je pa tudi prekmurščine, ki jo uporabljajo evangeličanski duhovniki v Prekmurju še danes:
"Zaradi večstoletne ločenosti od rojakov na Kranjskem, Goriškem, Koroškem in Štajerskem smo Prekmurci, torej Slovenci med Muro in Rabo razvili samosvoje jezikovno-kulturno izročilo. To je bilo vse do leta 1919 temelj naše duhovne samobitnosti in etične zavesti. Z izdajo Novega zaveze, ki jo je leta 1771 izdal Štefan Küzmič, je le ta Prekmurščino normiral in kodificiral kot knjižni jezik, ki so ga evangeličanski duhovniki in učitelji uporabljali pri bogoslužju in pouku v šolah. V evangeličanski Cerkvi je še tudi danes nekatere dele bogoslužja mogoče slišati v Prekmurščini," in še dodal "Verjetno bi bilo tega potrebno še več. Vedno in povsod, kjerkoli me kdo vpraša kaj je moj materni jezik, s ponosom povem, da je to Prekmurščina. Seveda pa je to tudi Slovenščina."
Geza Erniša je sicer še vedno aktivni duhovnik v Evangeličanski cerkvi dobrega pastirja Jezusa v Moravskih Toplicah. Na čelu evangeličanske cerkve je bil od leta 1995 do leta 2013, dva mandata, kar je tudi največ, kar je lahko.
Leta 2013 ga je zamenjal Geza Filo, katerega bo sedaj nasledil Leon Novak.
