Društvu seniorjev Pomurja predstavili projekt namakanja iz reke Mure.
Na sejmu Agra so lansko poletje pripravili strokovni posvet o možnosti namakanja kmetijskih površin na območju Pomurja.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, je dejal, da je cilj njihovih aktivnosti, da omogočijo pomurskim kmetom in kmetijskemu gospodarstvu, da bodo lahko v prihodnje namakali 15.000 hektarjev obdelovalnih površin.
»Danes namakamo zgolj slabih 1000 hektarjev površin. Zavedati se moramo, da brez namakanja, kmetijstva v Pomurju enostavno ne bo. Imamo to srečo, da živimo ob reki Muri, ki nam vodo ponudi takrat, ko jo najbolj potrebujemo,« je takrat povedal Grah.
Za namakanje 15 tisoč hektarjev kmetijskih površin potreben en dnevni pretok reke Mure
Robert Grah in Srečko Kapun, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, sta danes v prostorih Pomurske gospodarske zbornice Društvu seniorjev Pomurja predstavila projekt namakanja iz reke Mure.
»Ta projekt smo predstavljali že lansko leto na sejmu Agra. Malo smo ga že dodelali, predstavili smo, kakšen namen imamo z namakanjem in kakšen je sistem ter rešitve tega namakanja z odvzemom vode iz reke Mure,« je povedal Grah.
Trenutno je narejena študija virov, ki pravi, da je v Pomurju za namakanje 15 tisoč hektarjev kmetijskih površin primerna le voda iz reke Mure.
»Mislim, da bi to prineslo samo nekaj dobrega za kmetijstvo. Ta študija pravi, da za celotno namakanje, kar bi mi potrebovali, je zadosti en dnevni pretok reke Mure.
To so velike prednosti, saj bi bilo kmetijstvo v tem predelu kontrolirano,« je dodal.
»Z namakanjem bomo zagotovili 100-odstotno proizvodnjo in pridelavo«
Srečko Kapun je povedal, da je bil glavni namen današnjega dogodka informirati seniorje o aktivnosti, saj si želijo, da bi tudi oni pripomogli k temu, da bi idejo o namakanju širili v slovenskem prostoru.
»Z namakanjem bomo zagotovili 100-odstotno proizvodnjo in pridelavo, kar je sedaj odvisno od vremenskih razmer.
Če se bodo pojavljale sušne razmere, bomo z namakanjem nadomestili tisto vodo, ki bi jih morali dobiti s padavinami,« je povedal.
Kako bi potekal odvzem vode iz Mure?
Voda iz reke Mure bi se odvzemala na dveh lokacijah, z bočnim odvzemom, brez črpanja vode iz reke.
»Z zajezitvijo, ki ni betonska pregrada, ampak je potopljena grča, bi se voda zajezila do te mere, da bi jo bilo možno v zgornjem delu speljati iz reke.
Od reke Mure do obstoječih vodotokov bi se prekopalo kanale, tam kjer tega ni, voda pa bi se po vodotokih speljala do odvzemnih lagun.
Na odvzemnih lagunah bi bila črpališča, preko vodotokov pa bi se vodo speljalo do hidrantov, ki bi bil ob kmetijskih površinah,« je na sejmu Agra lansko leto pojasnil Andrej Biro, direktor Vodnogospodarskega podjetja Pomgrad in strokovnjak za vodarstvo.
Odvzemni mesti bi bili na Petanjcih in v Vučji vasi.
