Kljub moderni mehanizaciji je žetev še vedno ekipno delo.
Kmetje po Sloveniji imajo te dni veliko dela, saj je njihov praznik - žetev - na vrhuncu.
Zaradi vročinskega vala je žetev stekla prej kot običajno, pridelka pa je zaradi pomanjkanja padavin manj, slabša je tudi kakovost.
Najprej priprave, nato začetek žetve
Pomurske kmete smo obiskali med žetvijo. Mlademu prevzemniku kmetije Dejanu Jakobu s Kmetije Jakob je budilka zazvonila že ob štirih zjutraj.
»Zdaj pa se pripravljamo na žetev. Pripravili smo kombanj, se pravi, tisto prvo jutranje čiščenje, da ga pripravimo.«
Po skrbni pripravi se ekipa zbere na polju, sledijo še zadnji koraki in žetev se lahko začne.
Ekipno delo, kakovost ječmena slabša
Kljub moderni mehanizaciji je žetev še vedno ekipno delo. Kombajn spremljajo traktoristi, ki odvažajo požeto zrnje in obdelajo strnišče.
Traktorist Boštjan Krauthaker je pojasnil, da se 'bunker' napolni do nekje 80 odstotkov.
»Takrat mi traktoristi vemo, da je zalogovnik bunkerja poln in se pripravimo na iztovor bunkerja na prikolico,« je povedal.
S pridelkom ječmena in pšenice je kmet Dejan Jakob zadovoljen, pravi pa, da je zaradi vročinskega vala sama kakovost dosti slabša.
Kakšne so odkupne cene pridelka?
Oče Dejana Jakoba pravi, da je žetev nekoč potekala povsem drugače. Takrat je k delu pristopila celotna vas, večino pa so delo opravili ročno: »Kosili smo ročno, delali snope, na njivi se je sušilo in potem smo doma mlatili z mlatilnico.«
Dela na kmetiji je res veliko, poleg vremena pa negotovost povzročajo tudi odkupne cene pridelka.
»Kmetijski inštitut je izračunal, da bi pri letošnji letini tona pšenice morala stati 261 evrov, nam pa trenutno ponujajo neko srednjo ceno 220 evrov,« je pojasnil Dejan Jakob.
Kmetje se morajo prilagoditi tržnim razmeram
Strokovnjak na področju kmetijstva in izvršni direktor podjetja Panvita Kmetijstvo Branko Virag, ki obdeluje prostrana polja, pravi, da je med stroškovno in tržno ceno že nekaj let vrzel.
»Ena plat je kar se tiče stroškovne komponente, se pravi lastna proizvodna cena, ki je sigurno višja od tega, kar lahko na trgu dosežemo, ampak žal se kmetje moramo prilagoditi tržnim razmeram.
V poljedelstvu bodo nastale nepopravljive škode zaradi suše, predvsem na poznejših kulturah. Tu bo deficit dosti višji in bi si želeli, da bi nam država prišla naproti,« je povedal.