Kljub moderni mehanizaciji je žetev še vedno ekipno delo.

Kmetje po Sloveniji imajo te dni veliko dela, saj je njihov praznik - žetev - na vrhuncu.

Zaradi vročinskega vala je žetev stekla prej kot običajno, pridelka pa je zaradi pomanjkanja padavin manj, slabša je tudi kakovost.

Najprej priprave, nato začetek žetve

Pomurske kmete smo obiskali med žetvijo. Mlademu prevzemniku kmetije Dejanu Jakobu s Kmetije Jakob je budilka zazvonila že ob štirih zjutraj.

»Zdaj pa se pripravljamo na žetev. Pripravili smo kombanj, se pravi, tisto prvo jutranje čiščenje, da ga pripravimo.«

Po skrbni pripravi se ekipa zbere na polju, sledijo še zadnji koraki in žetev se lahko začne.

Ostanite na tekočem v vsakem trenutku!

Prijavite se na e-novice in vsak teden prejmite na svoj e-naslov najboljše objave iz Pomurja, ekskluzivne novice in privlačne nagradne igre.

Ekipno delo, kakovost ječmena slabša

Kljub moderni mehanizaciji je žetev še vedno ekipno delo. Kombajn spremljajo traktoristi, ki odvažajo požeto zrnje in obdelajo strnišče.

Traktorist Boštjan Krauthaker je pojasnil, da se 'bunker' napolni do nekje 80 odstotkov.

»Takrat mi traktoristi vemo, da je zalogovnik bunkerja poln in se pripravimo na iztovor bunkerja na prikolico,« je povedal.

S pridelkom ječmena in pšenice je kmet Dejan Jakob zadovoljen, pravi pa, da je zaradi vročinskega vala sama kakovost dosti slabša.

Kakšne so odkupne cene pridelka?

Oče Dejana Jakoba pravi, da je žetev nekoč potekala povsem drugače. Takrat je k delu pristopila celotna vas, večino pa so delo opravili ročno: »Kosili smo ročno, delali snope, na njivi se je sušilo in potem smo doma mlatili z mlatilnico.«

Dela na kmetiji je res veliko, poleg vremena pa negotovost povzročajo tudi odkupne cene pridelka.

»Kmetijski inštitut je izračunal, da bi pri letošnji letini tona pšenice morala stati 261 evrov, nam pa trenutno ponujajo neko srednjo ceno 220 evrov,« je pojasnil Dejan Jakob.

Kmetje se morajo prilagoditi tržnim razmeram

Strokovnjak na področju kmetijstva in izvršni direktor podjetja Panvita Kmetijstvo Branko Virag, ki obdeluje prostrana polja, pravi, da je med stroškovno in tržno ceno že nekaj let vrzel.

»Ena plat je kar se tiče stroškovne komponente, se pravi lastna proizvodna cena, ki je sigurno višja od tega, kar lahko na trgu dosežemo, ampak žal se kmetje moramo prilagoditi tržnim razmeram.

V poljedelstvu bodo nastale nepopravljive škode zaradi suše, predvsem na poznejših kulturah. Tu bo deficit dosti višji in bi si želeli, da bi nam država prišla naproti,« je povedal.

Komentarji (40)

Amigo1 (ni preverjeno)

Vse vam drzava ven placa, ka te lejko vi v Avstrijo prodajate! Malo morgen!

Gost55 (ni preverjeno)

Daj prosim navedi še kakšne argumente, da podkrepiš svoje trditve,ker to kar pišeš je navadno gostilniško nakladanje oz. mešanje dreka.

Da ti malo pomagam, večina pšenice se še vedno proda lokalnim kupcem, kam potem gre pa ni več v odločanju kmeta ampak preprodajalcev. Lahko ti namignem da je ogromno gre v italijo. Tudi mlinopek dela enako, malo spremljaj dogajanje po žetvi. Preprodajalci pokupijo lokalno kvalitetno pšenico, počakajo nekaj tednov, da grejo cene gor in jo prodajo naprej, potem pa uvozijo pšenico z madžarske, romunije, ukrajine, ..., samo da je dobiček.

Točno se ti vidi, da nimaš pojma. Država nam kmetom da subvencijo in ta veliki se lahko potegujejo za sredstva na razpisih, mi majhni pa nimamo teh pogojev in večina kmetij pri nas je še vedno majhna. Če ne več, večina sredstve na razpisih za mlade prevzemnike ostane nerazdeljenih ker mladi vidijo kakšno je stanje in se tega nočejo iti.
Glede subvencij, pravo ime bi bilo izravnalno plačilo, torej plačilo, ki ga dobi EU kmet ker je v podrejenem položaju proti drugim kmetom (američan, ...) in se nam zaradi raznih sporazumov, kjer predvsem nemec izvaža avtoodpad in kemijo, zbija ceno, saj se uvaža poceni in nekvalitetna hrana. A misliš, da si kar kupiš v raznih diskontnih trgovinah še sploh zasluži ime hrana, kvaliteta je tako slaba, da bi lahko že rekli, da nam prodajajo pomije.
Drugi del subvencij je naravnan na ekološki del, torej zavezeš se da boš izvajal nek ukrep, ki prinaša dodaten strošek in potem ti del tega stroška povrnejo preko "subvencije". Pazi, povrnejo ti del stroška.
Od subvencij ima največ koristi državni aparat in vsa birokracija okoli njega, potem pa še vsa industrija, ki pa na žalost ni slovenska ker so naši lopovi vse uničili, pokradli, razprodali.

Če se vrnemo k odkupnim cenam, le te že nekaj let ne pokrivajo niti stroška materiala, kje pa je še strošek dela kmeta in to z vključenimi subvencijami. Mali kmetje že nekaj let zalagamo svoje plače, da sploh kmetije obratujejo in nič ne kaže da se bo to spremenilo. Stroški materiala so šli gor vsaj 50%, odkupne cene pa mogoče nekaj procentov. Pa to ni samo v sloveniji in EU, to je po celem svetu, velike farme so zadolžene do grla in samo vprašanje kdaj bo počilo, potem bodo pa cene "hrane" eksplodirale.

Predlagam, da se malo zamislite preden mi dajete minuse, saj so le ti odraz vašeka intelekta.

uwww (ni preverjeno)

ekoloških del je oz. ekoloških kmetov je v Sloveniji glede na preostale konvecionalne kmete samo za vzorec. In pravilno bi bilo da bi se subvencije za eko kmete podvojile, ostalim pa prepolovile. Kajti konvencionalno kmetijstvo je največji onensnaževalce lokalnega okolja in narave. In potem prodajajo zgodbe neveščim potrošnikom, da so oni pridelovalci hrane in da brez njih ni mogoče. Veš kaj, hvala lepa za takšno zastrupljeno s pesticidi hrano in zemljo. To lahko imajo in tudi če ne pridelajo nič več na tej zemlji. Ne rabimo jih. Glavni stroj današnjega kmeta je škropilnica.
Državni aparat seveda ima koristi, ampak korist je vzajemna. Če bi kmetje in sploh kulaki ne več od tega živeli, te birokracije več ne bi rabili. Gre za korist obojih.
Odkupnim cene, le te že nekaj let ne pokrivajo niti stroška materiala, .... in potem zakaj pri milem nebu še vedno isto delate naprej. Ste kot neumni volilci, vsako mandat volijo istega nateguna in pričakujejo nove stvari. Vsako leto isto kulturo ki jim prinaša izgubo in pričakujejo dobiček. Kaj če bi se vi iz protesta raje povezali in 1 leto ne več sejali npr. nobene pšenice. Pri tolikih opcijah se kmet vedno odloči za tisto najlažjo, ampak tista prinaša nič dobička. Samo delat fizično pa ni potrebno nič, vse strojno, zato pa tudi cena nizka. Kdaj vam bo jasno da s kulturami kot so koruza, ječmen, pšenica ki jih v Ukrajini pridelajo na milijone tone, ne boste nikoli konkurentni, je pa res da je najmanj vložka za pridelavo. Pa ne bom sedaj šel v analizo kaj in kako se pri kateri kulturi vlaga ur dela itd, ker to je vse dostopno.
Konvecionalno kmetijstvo temelječe na škropljenju in umetnih gnojilih, ki je na trenutne že malce agresivno tudi do drugih sokmetov s strani kulakov, še najbolj pa do okolja in narave, Hvala lepa, v taki obliki ga ne potrebujemo in če že včeraj ugasne, bomo veseli.

Gost55 (ni preverjeno)

Dejstvo je, da ekološki kmetje niso sposobni prehraniti vsega prebivalstva, po drugi strani pa prebivalstvo tudi ni sposobno plačevati takih cen hrane ali pa jih noče plačevati.
Eko subvencije so velike, eni dosegajo tudi 600+ eur na hektar, določeni tudi nekaj 100 eur več. Izplen teh eko kmetij je dokaj majhen, dosti jih dela samo na tem kako z čimmanj dela pobrati čimveč subvencij. Ali moramo to subvencionirati pa naj vsak sam presodi.
Dejansko rabimo konvencionalno kmetijstvo, da se prehrani ljudi.
Kar se tiče kemije, torej FFS, mi smo eko proti enemu američanu, ..., kemija, ki se tam uporablja in količine, so pri nas prepovedane že 20+ let. Recimo redno uporabljajo atrazin, ki je pri nas prepovedan že mislim da 30 let. Mi to "hrano" uvažamo preko nekih trgovinskih sporazumov, naša kvalitetna pa gre bogatemu avstrijcu, nemcu, ... Tudi poljak recimo ni kaj boljši, imajo tudi dosti bolj ohlapne omejitve kot mi slovenci, ki hočemo biti vedno najbolj pametni.

Glede odkupnih cen in kultur, večina kultur je nedobičkonosnih, pa niso to samo ječnem, pčenica, koruza, torej kmet nima neke izbire, Lahko se greš nekega nišnega posla, recimo pred desetletjem so to bile buče, zadeva je trajala 3 leta, potem so vsi pridelovali buče, cene so strmoglavile in pridelava buč več ni ekonomična. Vsaka kultura zahteve neke specifične stroje kje so velike investicije, stabilnosti cene pa ni, samo poglej kaj so naredili z sladkorno peso. Nekdo bo rekel, da se je potrebno iti lastnega trženja, za to rabiš delovno silo, za to rabiš kupno moč in ozaveščenega odjemalca. Pri nas je to koncentrirano v osrednji sloveniji, drugod pa je vse skupaj bolj ubogo.

čarni vrag (ni preverjeno)

Ti si še genijalec. Naše kmete uničiti, uvažati pa brez kontrole pšenico iz Ukrajine. Zato ker naši ameriški gospodarji tako hočejo. Treba se bo upreti, drugače smo gotovi. Nora Uršula nas hoče ubiti.

Gost55 (ni preverjeno)

Eni genialci mislijo da je ukrajinska pšenica bolj kvalitetna. Če gledamo kontaminacijo z težkkimi kovinami potem ja. To je dejansko odpad kar prihaja do nas, ampak eni so še vedno proti lastnemu kmetu in proti kvalitetni surovini in hrani ter proti samooskrbi.

Matejček (ni preverjeno)

Gost 55. Točno tak kak si napijsal. Znan za primer Mlinopek. Dobra pšenica se je odala pijtaj bogeca kama iz nesnage so pa peki mogli pečti kruh. Znam san delau pri Pojbiči duuuuuuuuga lejta pa znan ka pijšen.

9090 (ni preverjeno)

Verjamem. In kaaj lahko kmetje naredite, razen da jokate vsako leto na isto foro. Vam je eden že napisal. Združite se in eno leto noben naj ne seja več pšenice, potem se bo pa Mlinopek malce zamislil in vas bo drugo leto malo bol spoštoval.

. (ni preverjeno)

Gost55 se ka si napijso verjetno vala, samo tou ka pokrijvate izgube že nekaj lejt ti pa nemo vrvo niti slučajno.

Gost55 (ni preverjeno)

Leto 2022 je bilo neko kar se tiče cen res zanimivo. To je bilo leto ko so cene umetnih gnojil, FFS, delov, strojev, ... dobesedno eksplodirale (konflikt v ukrajini) in temu so sledile tudi odkupne cene tako da smo prodajali naše pridelke po cenah okrog 250 eur za krmno pšenico, koruza je tudi bila visoko. Potem so se cene gnojil malo popravile in v letu 2023 celo padle za cca 30%, ampak mi kmetje tega nismo občutili saj so bile cene še vedno enake in so se popravile šele konec leta 2023, to pomeni, da smo šli v leto 2023 z izredno velikim vhodnim stroškom, odkupne cene so padle za 40%, dodatno je bila moča in velik izpad prinosa, tako da smo smo delali skoraj vsi po 300EUR in več minusa na hektar. V letu 2024 so začele dodatno rasti še cene semen, sicer so rasle že prej, in drugega materiala, odkupne cene so ostale bolj ali manj na nivoju iz leta 2023 in smo tako spet skoraj vsi zaključili globoko v minusu. Letos je podobno, odkupna cena se je malo popravila ampak spet samo nekaj procentov, cene vstopnega materiala pa stalno rastejo, dodatno pa je še velika suša. Lahko povem, da je bo letošnje leto za večino kmetov spet negativno.

Računaj takole, pred letom 2022 smo morali vložiti cca 50% tega kar vložimo zdaj, razlika v odkupni ceni je pa mogoče 20%, realno pa še manj, so sicer izjeme kot so trenutno recimo cena živina, ampak to se govori da je anomalija in bo prišlo do korekcije navzdol. Vse te kalkulacije, ki si jih delam ne vsebujejo mojega dela, torej neke normalne urne postavke, ampak samo strošek materiala in kot mali kmet zalagam denar, da kmetija funkcionira, pa nisem edini, ogromno nas je in to je eden razlog, da mladi več nočejo prevzemati kmetij. Problem je celotna veriga, eni so si preveč vzeli, za kmeta so ostale drobtinice. To je svetoven problem, poglej stopnjo samomorov po svetu med kmeti, poglej stanje velikih farm po svetu, marsikaj se da videti na youtube in po tujih medijih. Stanje je res porazno. Pri nas se preveč gleda nekaj velikih kmetov in "luksuz", ki se ga grejo z stroji, nihče pa ne vidi kreditov v ozadju.

Mašina (ni preverjeno)

Vsen priporočan ogled šova Clarkson's farm. Neka zajebancine, neka pa tudi istine.

....9 (ni preverjeno)

Pa kaj so kmetijske subvencije in podpore, ce ne pomoc drzave.

Pohecadf (ni preverjeno)

Dokler bodo kulaki za ha njive placevali 30, 40 ali celo 50 tisoc eur, ne rabijo nobenih pomoci, se te so jim prevec in bi jom morali crtati. In dokler sejejo in pridelujejo kulture, ki jim po njihovo kao delajo minus jim ne pripadajo nobenih pomoci. Kateri podjetnik bi vsako leto delal minus in potem se vedno isto sejal? Samo debil ali pa ce v ozadju pridejo lepe subvencije.

kukorca in ječmen (ni preverjeno)

Pohecdf.......... Kak vse znaš pametno in razumljivo razložiti .In ,ker znaš vse o kmetijstvo za koj si te nej kmet ? Pa bi ti tűdi gospodaro

Pohecdf. (ni preverjeno)

ne kmet, minister za kmetijstvo, in to je cilj... verjemi v enem mandatu bi vse te anomalije uredili. Nobenega izkoriščanja več malih kmetov s strani kmetijskih korporacij in kulakov. Absoluten privilegij gorskim kmetom in ekološkim kmetom. Noben razpis ne bi imel omejitve, glede njih, gozdov itd. prej obratno. reforma zbornice in vse teh zadružnih zvez, ki so samo birokracija, tako kot agencija za k. trge. Nobeni reklam za alkoholne pijače več. kar pa ne vem, pa dobrodošel, da poveš svoje idej in videnje.

cinober (ni preverjeno)

Pohecdf @@@ O tij bi bil minister takoj .Imeli smo ministre in ka so napravili ? Tak si ,kak ovi pred volitvami pune čobe majo lažij .Imeli smo ministrico iz Pomurja Šinko in ka je naredila ? Samo puno predlaganja govorjena in nič drugega .Ampak nisi napisal ,da se z tvojimi predlogi ,ki bi jih ,dal ,kot minister morajo strinjati tudi ,drugi sam nimaš moči .Toliko o tvojem ministrstvo .Eh škoda časa za somarije

jesboleznan (ni preverjeno)

Majster, moreš se prvo nafčiti pijsati, pa te komaj lapaj, ka mo te bar razmili XD

san povedo (ni preverjeno)

jasboleznan.......... Če tij ne razmiš te ti naj nekdo prečita in ti razloži .

gzztt (ni preverjeno)

cinober ... ne, do sedaj niste imeli ministre, imeli ste le politične nastavljence in ljudi, ki delajo z roko v roki s kmetijskim lobijem.

Starbak (ni preverjeno)

To vsakoletno izsiljevanje drzave ki ga izvajate kmetje me spominja na nekdanjo Muro, ! Tudi Murini vodilni so izsiljevali drzavo za pomoc , se posluzevali raznih trikov,Kazali koliko dela so zagotovili,( nerentabilnega od zacetka ) nato grozili z socialno bombo ker bodo prisiljeni v odpuscanja, niso pa nič naredili za prilagoditev novim casom. KER SO RACUNALI NA DRZAVNO POMOC!!! Torej po vase, ali res pridelate boljso psenico od uvozene, kako in zakaj? Ali vec vlozite v njo, zakaj buticna proizvodnja osnovne surovine? Ne greste pa v zivinorejo, mogoce le ta zahteva dosti vec dela! Ste kdaj pogledali kak dokumentarec kaksne ogromne povrsine obdeluje en sam kmet naprimer v Ameriki, Rusiji, Argentini, Ukrajini… sigurno da veste, samo se vam ni potrebno prilagodit, ker vas EU ujcka. Zdaj pa vam gre na roke to nabijanje z vremenskimi spremembami, ne odgovarjajo vam dezevna poletja, ne susna, vedno neko izsiljevanje! Vem da vas boli če vam kdo omeni vaso drago mehanizacijo, ki ni izkoriscena niti par procentov na teh nasih njivicah, samo ko vam da drzava subvencijo za nakup predimenzioniranega traktorja racunate ocitno da vam bo placevala tudi njegovo vzdrzevanje, za gorivo ki ga taka mrcina porabi! , nato pa pripeljete par 10 ton psenice maximalno v odkup in bi radi se zasluzili!

Mraula (ni preverjeno)

Predimenzionirana mehanizacija in traktorji kateri so neizkoriščeni. Dobro napijsano .

Gost55 (ni preverjeno)

Res dva top gostilniška strokovnjaka, ni kaj. Ne gledajte samo kulakov in nekaj norcev mahnjenih na mehanizacijo. Poglejte celotno sliko, poglejte statistiko o starosti traktorjev pri nas pa bo slika druga. Povprečna starost traktorjev je mislim da okrog 30 let če se ne motim. To so večinoma stroji iz juge ko je kmetijstvo še funkcioniralo ali pa iz uvoza zadnjih 10 let, ko se je pokupilo in uvozilo odpad z francije, nemčije, italije, ...

Starbak (ni preverjeno)

Znas ka … to statistiko nabijajo z tistimi prdasami stere ljudje doma drzijo ka jih nemrejo prodati, zavarovanje pa je tak bagatela, da ne gucim o tehnicnih pregledih na pogled pred gasilskimi domovi . Glede na to da se tozite da se vasa psenica prodaja v tujino, mi pa kupujemo uvozeno te vprasam zakaj bi vas sploh naj financirali? V imenu neke samozadosnosti sigurno ne, na nasih vrtickih imenovanih njive sigurno ne pridelate vsega, se manj pa dovolj. Muro sem pa zanalasc omenil v primerjavi z nasim kmetijstvom, govorilo in mislilo se je da bo po propadu tovarne prekmurje postalo puscava, zdaj pa vidimo da je samo zavirala razvoj pokrajine.

Gost55 (ni preverjeno)

Tvoja vpračanja in dileme izvirajo iz nerazgledanosti, kvasiš kar ti prvo pade na misel. Da ti malo pomagam, kaj boš jedel ko bo počilo ali pa nam kakšen neuravnotežen politik nabije sankcije. Vas korona res ni nič naučila, pa to je bilo še blago proti temu kaj vse se lahko zgodi v teh časih.
Vsaka pametna država dela na samooskrbi, dela na tem, da imajo prebivalci dostop do kvalitetne lokalno pridelane hrane. Kaj ti bo vojska če bo pa vojak lačen, omenjam ker je to zdaj aktualno, ker bomo dajali miljarde za orožje, za ubijanje ljudi. To boš pa financiral, pa subvencije za sončne elektrarne, električne avte, fasade, kurilne naprave, skratka za luksuz posvečenim, to pa boš financiral. To pa da bi dal kaj boljšega v želodec pa te moti. Ne vem, ...
Ne vem zakaj vlačiš tole muro naprej, to je mrtva zgodba, podjetje je bilo hiranica tistih, ki so delali, po drugi strani pa podpiralo tiste, ki so se švercali po bolniški, tiste, ki so kradli, politika se je prišla zastonj oblečt in vse to se je finanaciralo z lohn posli in konkuriralo kitajci, vietamcu, ..., to se je vedelo že 15 let pred propadom. Služb in eksistenc, ki so izginile z propanom se ni nadomestilo celo desetletje, tako da to je bia socialna bomba, ampak eni je nočete videti, marsikdo jo je okusil v najbolj bridki obliki. Pa prekmurje je puščava, večina dobro plačanih služb je centraliziranih, ostale so samo slabše plačane, ..., Koiliko mladega dobrega kadra zgubimo vsako leto ker ostane v LJ ali pa gre v tujino.

čarni vrag (ni preverjeno)

Ti pišeš neresnice. Malih kmetov praktično nega. Traktori ka jih vidim so bole novi kak stari. Ne vem kje ti vidiš odpad iz recimo Francije?

Gost55 (ni preverjeno)

Pojdi malo na vas, pa malo poglej naokoli, marsikaj boš videl. Če boš pa sedel v kafiču v MS pa verjetno res vidiš samo fende, ki se vizijo mimo.
Kaj pa je definicija malega kmeta?

IMT1 (ni preverjeno)

Njiva je še li ista kak te kda je IMT na njoj šibo.

. (ni preverjeno)

Najbole je pa tou zanimijvo, da je slaba letina prosijo pomouč od države, da je pa nadpovprečna pa nega čuti ka bi državi dali malo več fkraj. Dober gospodar ne glejda na eno leto, nego povprečje več lejt in tou je sigurno pozitivno, drugače kmetov ne bi bilou.

Brezveze (ni preverjeno)

Se ti spomnis steroga leta po vstopu v EU gda nejso prosili

Mašina (ni preverjeno)

Glede mehanizacije, lejko kakši kmet z bokšin strojonpove kak je realno? Po moje je večina bokših/močnejših mašin uvožena rablena, tudi če pride par 100 tisoč ide na lizing. Ne ven, če gli ščuknete 100 do 200K gotovine pa ste te včasi v minusi. Pa saki stroj pride več desettisočakov. Ge san rajši ka majo novo opremo kak nekše stare gare. Že kak smrdi auspuh nekšoga staroga zetora ali IMT-ja, ka ti je vse slabo.

čarni vrag (ni preverjeno)

Zelo lepo, Za kilo kruha mora kmet dati 10 ali še več kil pšenice. Se vam zdi to normalno? To je nej kmetijska politika, to je kmetijski kriminal.

1Boško M (ni preverjeno)

Ja kdo pa je financiro nabavo Novega kombajna in traktora pa tako dalje ???

1Boško M (ni preverjeno)

Postaviti se je treba na realna tla ,male in srednje kmete so zapravili ka velki lahko delajo kaj hočejo .
Žalostno

čarni vrag (ni preverjeno)

Takrat je k delu pristopila celotna vas, večino pa so delo opravili ročno: »Kosili smo ročno, delali snope, na njivi se je sušilo in potem smo doma mlatili z mlatilnico.«

Seveda je pristopila cela vas, saj se je pri skoraj vsaki hiši kmetovalo. Je pa vsak žel svojo njivo, pomagali so kvečjemu sorodniki in prijatelji. Takšne žetve so prenehale tam pred pol stoletja, ko so si kmetje v strojnih skupnosti kupili kombajne.

33033 (ni preverjeno)

ko bomo na vladi, bomo najprej odrezali kulake od proračuna, ti so dovolj veliki, da lahko skrbijo za sebe, ne pa da so največje pijavke držvanih in evropskih subvencij in uničevalci slovenski malih pristnih kmetij.

Pasulj (ni preverjeno)

Sobotainfo ste MLEJČNE NOVINE in nič drüjgo 🤣🤣🤣🤣🤣

Gigi govedina (ni preverjeno)

Ha,ha,ha,grohotom se smijem,soboški klošarji in socialci pišejo o kmetijstvu.

Bruce Dickinson (ni preverjeno)

Man malo zemljice, tak malo za sprostijtev. Pripelau san včeraj pšenico na Panvito z mojin Torpedo deutzom 4806 in priklopljenima prikolicama tehnostroj enoosna in Kikinda dvoosna. Tej kulaki so me tak po strani gledali kak če bi prišel k meši v spodjicaj.

captain (ni preverjeno)

Kmetje se moramo prilagoditi razmeram«, želijo si pomoči države da jim dodeli hlapca in deklo !

lukčev mesec (ni preverjeno)

Ja, ja, res je čas, da se prilagodite tržnim razmeram ❗❗❗❗❗

Če ne gre dajte vse dol in bo kdo drug nadaljeval ❗❗❗

Hudo je, ker kmetje ne poznajo ekonomije obsega ❗❗❗❗❗

Starejše novice