Za veliko noč pokajo z bojlerji in porabijo okoli sto kilogramov karbida.
V Šalincih v občini Ljutomer že skoraj pol stoletja ohranjajo posebno velikonočno tradicijo pokanja z bojlerji, ki letos poteka že 49. leto zapored.
Gre za običaj, ki vsako leto združi domačine vseh generacij in poskrbi, da glasni poki odmevajo daleč naokrog.
Več kot le spektakel
Kot poudarja Jani Božič, eden izmed soorganizatorjev, tradicija za domačine pomeni veliko več kot le spektakel:
»Velikonočno pokanje v Šalincih je ena tradicija, ki se je držimo že več kot 50 let. Na to smo vsi občani ponosni in se tega tudi udeležimo.«
Priprave stečejo več kot dva tedna pred praznikom, ko začnejo dovažati šibje in zbirati potreben material. Intenzivnejše priprave nato sledijo še nekaj dni pred samim dogodkom, ko vse skupaj dokončno pripravijo za izvedbo.
Organizacija ni brez izzivov
Namesto nekdanjih možnarjev danes uporabljajo velike železne bojlerje, v katere dajo karbid, ga zalijejo z vodo in dobro zatesnijo z lesenim pokrovom ter glino. Po približno 20 minutah, ko nastane plin, bojlerje prižgejo z baklo, kar povzroči močan pok, lesen čep pa odleti proti zaščiteni pregradi.
V teh dneh porabijo okoli 100 kilogramov karbida, pokanje pa ima poseben čar predvsem ponoči, ko iz bojlerjev tudi zagori.
Sogovornik ob tem opozori, da organizacija in nadaljevanje tovrstne tradicije ni brez svojih izzivov.
»Največji izzivi v trenutnem času so vsa aktualna dogajanja – ne vemo, ali bomo še imeli karbid.«
A volje za nadaljevanje ne manjka. Na vprašanje, ali bodo s pokanjem nadaljevali tudi v prihodnje, sogovornik odgovarja odločno:
»Dokler bomo živeli, bomo to delali.«
