Etelka Lepoša se spominja judovskega fotografa Julija Schönauerja. 
V Šalovcih in Lendavi položili tlakovce spomina oziroma spotikavce v spomin judovskim družinam.

V Šalovcih je danes potekalo slavnostno polaganje tlakovcev spomina na lokaciji nekdanjega domovanja judovske družine, pri poslovno stanovanjski zgradbi v Šalovcih 161.

En tlakovec za eno ime

Umetniški projekt Gunterja Demniga tlakovci spomina poteka od leta 1994 in po načelu ‘en tlakovec za eno ime’ obuja do pred kratkim brezimne in pozabljene žrtve nacizma. Gre za standardizirano spominsko obeležje v obliki kamnitega tlakovca, prevlečenega s slojem medenine, v katerega so vgravirani osebni podatki posamezne žrtve.  

Prisotne je nagovoril župan občine Šalovci Iztok Fartek, direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak, Mark Krenn pa je predstavil zgodbo družine Schönauer. V slovesnem programu so sodelovali pevska skupina Mavrica Društva upokojencev Šalovci, Anastazija Krenn – viola in Žan Kopše – pozavna.

Družini Schönauer se je poklonil glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad.

Cvetje so k tlakovcem položili Iztok Fartek, Mark Krenn, Nada Šarotar in občanka Etelka Lepoša, ki se spominja fotografa Julija Schönauerja

Zgodba družine Schönauer

Kot piše Krenn, je fotograf judovskega rodu Julij (Gyula) Schönauer (1894–1945) s svojim fotografskim delom v versko in narodnostno razslojenih vaseh severovzhodnega Prekmurja med letoma 1930 in 1944 vzpostavil trajne kulturnozgodovinske identifikatorje tega prostora. 

Julij se je rodil leta 1894 v Lipovcih očetu Móriczu in materi Franciszki, njegova družina pa je pred prvo svetovno vojno živela v Ižakovcih. Leta 1925 se je Julij poročil z Elizabeto Leitner, rojeno leta 1904, iz Gardinovca – danes Hrvaška, s katero sta se najkasneje do leta 1926 preselila v Turnišče. V zakonu sta se jima rodila sin Ladislav in hči Helena. Julij se je v tem času preživljal kot brivec. Konec dvajsetih let 20. stoletja se je nato začel ukvarjati tudi s fotografijo. Okrog leta 1930 se je družina Schönauer preselila v Šalovce. Tudi tu se je Julij sprva ukvarjal z brivsko obrtjo, po letu 1933 pa le še s poklicno fotografijo.

Njegova fotografija je tehnično izvrstna, likovno premišljeno izpeljana ter motivno raznolika – prevladujejo portretna
fotografija in posnetki družabnih dogodkov. Vendarle pa je opaziti, da zlasti posnetki smrti, s specifičnim slikovnim izrisom, presegajo standardizirana izhodišča takratne fotografske produkcije.

Na teh posnetkih izrazito izstopajo dirigirane skupine pogrebcev ali posamezniki, ki jih je Schönauer suvereno postavil v liturgično mizansceno fotografskega prizora. Prav tako pomembni so tudi njegovi posnetki vernakularne arhitekture in verskih stavb (cerkva in verskih šol) katoliške in evangeličanske verske skupnosti.

Enako velja za posnetke – portrete pripadnikov različnih etničnih skupin, ki so živele (in živijo) v tem prostoru. V ospredju so portreti romskih (večinoma krščanskih) družin iz naselja Mali Šalovci in posnetki lokalne judovske skupnosti. Med letoma 1941in 1944 je Julij portretiral madžarske orožnike iz orožniške postaje v naselju Hodoš (sosednja vas). 10. ali 11. maja 1944 so ga prav ti orožniki skupaj z njegovo družino aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče. Julij je bil usmrčen 28. februarja 1945 v Flossenbürgu.

Tlakovce položili tudi v Lendavi

Tlakovce spomina je nemški umetnik Demnig položil tudi na lokacije nekdanjih domovanj dveh judovskih družin v Lendavi. Na simboličen način so jih vrnili na ulice Lendave. 

Slovesni uvod dogodka se je odvil na Trgu Ljudske pravice 11, tlakovci spomina so bili umeščeni na lokacije domovanj družin Deutsch (Trg Ljudske pravice 11) Pollák in Nádai (Glavna ulica 30).

Župan Iztok Fartek.
Mark Krenn.
Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak.
Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad.

Komentarji (11)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
potač (nepreverjen)

Kot opomin janšistom in novodobnim domobrancem.

Wqqqy (nepreverjen)

Zakaj imam obcutek, da si se prejsnjic ti utapljal v soboskem ribniku v parku??

In reply to by potač (nepreverjen)

. (nepreverjen)

ne pozabit zasluge partizanov Drazgose itd

ne pozabiti (nepreverjen)

nacizem=fašizem=komunizem

Ohjoj (nepreverjen)

Svojci žrtev in žrtve komunizma pa se lehko samo zbrišejo pod nosom ali ka? Prekleti dvoličneži, trebalo de to enkrat za vselej razčistiti!

67890i (nepreverjen)

Odvisno od $$$€€€€, tistih ki se spominjajo, danes vse kupijo in vsi so placani, da se delajo ideolosko primerne casu. Samo da ni treba z lastno glavo mislit. Resnica ostaja, tudi ko jih vec ni.

In reply to by Ohjoj (nepreverjen)

asdasd (nepreverjen)

Z vsem skupaj se že malo preveč pretirava, vprašanje je zakaj se nočejo vrniti v svojo obljubljeno deželo, če jih noče nihče imeti in zakaj so svojo obljubljeno deželo zapustili ?!

In reply to by 67890i (nepreverjen)

Hm.......b (nepreverjen)

Anne Frank's step-sister, saying on Good Morning Britain that the pictures of Auschwitz - the ones we all have seen - are actually staged. She discovered this by wondering why they lacked snow when the camps were liberated during the winter, and the Russians confirmed it to her.

dan borcev (nepreverjen)

Nekoč smo na ta dan 4. julija praznovali DAN BORCEV !!!!!!!
Bilo je lepo !
Imeli smo svojo veliko domovino !
Še dobro, da obstajajo ljudje, ki se spomnijo grozot 2. svetovne vojne !
Desnuharji hočejo, da se ve to pozabi.
Ne, ne, ne, ne bo jim uspelo !!!!

SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU

Tuuio (nepreverjen)

Si pozabil vzeti tablete? Imaš težave? Priporočam obisk strokovnjakov, ne pa praznjenje na forumih.

Torej, pij čaj, ne pozabi na tablete in začni s terapijami

In reply to by dan borcev (nepreverjen)

. (nepreverjen)

Drazgose se ne pozabi !
drugod so se demokracije razvile mi pa solidarne sobote za vojsko
sram vas je lahko

Starejše novice