Na Dnevu kmetije prihodnosti so strokovnjaki in kmetovalci razpravljali o vlogi digitalizacije, dronov in robotov pri pridelavi hrane.
Moravske Toplice so postale stičišče inovacij in vizij prihodnosti slovenskega kmetijstva. Dogodek Dan kmetije prihodnosti, ki ga je organizirala mreža DIH AgriFood, je zbral strokovnjake, kmetovalce, podjetnike in raziskovalce, ki iščejo pametne in trajnostne rešitve za pridelavo hrane.
Ključ do pametnega odločanja
Dr. Saša Štraus iz ITC – Inovacijsko tehnološkega grozda Murska Sobota, DIH AGRIFOOD strokovnjakinja za sisteme za oskrbo s hrano in vodja Živega laboratorija Zelena točka, je poudarila, da bo prihodnost kmetijstva tesno povezana z digitalizacijo.
»Podatki so tisti, ki kmetu najbolj koristijo pri odločanju. Gre za pametno odločanje, ki temelji na realnih podatkih,« je dejala. Zbiranje podatkov prek različnih tehnologij omogoča bolj učinkovito uporabo repromaterialov, kar posledično zmanjša vpliv na okolje.
Od dronov do robotskih pršilnikov
Na posebnem razstavnem prostoru, imenovanem Tržnica rešitev, so podjetja predstavila konkretne primere tehnoloških rešitev.
Med njimi so izstopali avtonomni droni, robotski sistemi in samodejni pršilniki, ki lahko bistveno znižajo stroške in povečajo učinkovitost. »Manj repromateriala pomeni tudi manj onesnaževanja okolja,« je poudarila Štraus.
Strah pred novim, a potencial je velik
Kljub navdušujočim primerom uporabe so med kmeti še vedno prisotni dvomi.
»Na začetku so ljudje vedno zadržani, še posebej pri novih tehnologijah, kot so avtonomna vozila in roboti. Cena je pogosto ovira, saj so te tehnologije trenutno precej drage,« je opozorila Štraus.
Mreženje in sodelovanje za prihodnost
Natalija Rebrica, predstavnica DIH AgriFood, je poudarila pomen dogodkov, ki povezujejo akterje v prehranski verigi. »Naš cilj je, da dogodek poveže kmete, predelovalce, trgovce in ponudnike rešitev,« je dejala.
Slovensko kmetijstvo že sledi trendom
Dogodek je z zanimanjem spremljal tudi dr. Blaž Germšek z oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Po njegovih besedah bo prihodnost močno regionalno pogojena, a skupna nit bodo digitalizacija, robotizacija in večplastni nadzorni sistemi.
»Tudi v Sloveniji so že v uporabi samohodni pršilniki, celo v ekološkem kmetijstvu, vendar je večina rešitev še v razvoju,« je pojasnil.
Pogled naprej
Prihodnost slovenskega kmetijstva se ne oblikuje več zgolj na poljih, temveč tudi v laboratorijih, sejnih sobah in računalniških centrih. Dogodki, kot je Dan kmetije prihodnosti, dokazujejo, da Slovenija ne zaostaja, le pripraviti se mora na prehod v novo dobo pridelave hrane.
