Kaj so miocenske geološke plasti in zakaj so pomembne?
Ob izjemno nizkih vodostajih reke Mure se razkrivajo miocenske geološke plasti, starodavni ostanki obdobja, ko je na tem območju pred približno 25 milijoni let obstajalo toplo plitvo morje.
Te plasti so bogat vir fosilov, med katerimi izstopajo fosilizirane čolničaste ostrige.
Miocenske plasti so sestavljene iz usedlin, ki so nastale zaradi nalaganja sedimentov v morskem okolju.
Fosili v teh plasteh nudijo edinstven vpogled v pradavnino in nam pomagajo razumeti razvoj današnjega ekosistema.
Nizek vodostaj in pretok negativno vplivata na ekosistem, hkrati pa omogočata vpogled v čas, ko je območje današnjega Pomurja prekrivala voda Panonskega morja.
Miocen, geološka doba, ki je trajala od pred 23 do 5,33 milijoni let, je bil čas velikih tektonskih premikov.
V tem obdobju je nastajala današnja evropska pokrajina, izginil je ocean Tetis, nastala je Sahara, dvignila pa se je tudi Himalaja.
Po izginotju Panonskega morja v pleistocenu je rodovitna pokrajina Pomurja postala dom človeka, ki tam živi že več kot osem tisoč let.
Kljub svoji zgodovinski in naravni vrednosti so se prebivalci skozi desetletja zaradi industrializacije in intenzivnega kmetijstva oddaljili od reke Mure.
Nizki vodostaji, kakršnim smo priča zdaj, so opomin, kako močno smo povezani z naravo.
Kljub oddaljenosti nas reka Mura spominja na svojo vlogo kot vir življenja za številne živalske in rastlinske vrste ter ljudi.
