Duševne stiske v Pomurju po epidemiji še bolj izrazite: Med otroci vedno več žalosti, depresije in samopoškodovanj

V času epidemije in izrednih ukrepov so se stiske najšibkejših le še poglobile, posledice pa se kažejo tudi v splošnem duševnem zdravju otrok, mladostnikov, odraslih in starejših.

Kljub temu da smo koronavirus na videz premagali, pa se bomo še kar nekaj časa soočali z njegovimi posledicami. O teh nam je danes kaj več povedala direktorica Centra za socialno delo Pomurje Sandra Fekonja.

»Sedaj, ko ni več takšnih ukrepov, je izbruh toliko večji«  

Na Centru za socialno delo Pomurje ugotavljajo, da je koronavirus in omejitve povezane z njim, zlasti omejevanje socialnih stikov, vplivalo tudi na duševne stiske ljudi.

»Stiki z drugimi so res pomemben dejavnik tudi za področje duševnega zdravja.

Sicer lahko trdimo, da je covid in z njim povezane omejitve vplival na duševno zdravje vseh nas, vendarle pa ugotavljamo, da so te posledice dosti hujše pri tisti populaciji, ki so zaposleni in imajo razvito neko socialno mrežo, kot pa pri tistih, kjer so bile težave na področju duševnega zdravja prisotne že prej,« pravi Fekonja, ki nam je izdala tudi zakaj je tako.

»Zdi se nam, da so te osebe, ki so že prej imele težave z duševnim zdravjem, sedaj v času epidemije potrpele. Niso želeli skozi vsa ta preverjanja pogojev in omejitve in so se raje zadrževali doma. Je pa res, da je sedaj ko ni več ukrepov, izbruh toliko večji,« še dodaja Fekonja.

Pri otrocih in mladostnikih že med epidemijo porast težav

Šolanje na daljavo, odpadle ekskurzije in pomanjkanje druženja pa so pustili posledice tudi na otrocih in mladostnikih.

»Težave so se pojavljale tako na čustvenem kot na vedenjskem področju, kazala pa se je tudi neka simptomatika kot posledica vseh teh stisk. Tako smo recimo pri otrocih opažali, da so bili precej apatični, brez energije, ne motivirani, žalostni in depresivni, več pa je bilo tudi samopoškodbenih ravnanj,« pravi Sandra Fekonja.

Pomembna je dostopnost

Na Centru za socialno delo Pomurje pravijo, da so se sicer ves čas epidemije trudili, da bi bili dostopni vsem tistim, ki so njihovo pomoč potrebovali, direktorica centra pa poudarja, da so se kljub temu stiske skoraj povsod poglobile.

»Zlasti pri tistih, ki so bili pred epidemijo vključeni v najrazličnejše programe, ki so namenjeni ravno socialnemu vključevanju, tudi tisti, ki so v socialnovarstvenih zavodih, in so se zaradi okrnjenosti stikov počutili nekoliko zavrženo,« še pove. 

Vsi smo bili s to epidemijo postavljeni pred nove izzive, soočali smo se z novimi dilemami, zato je zdaj čas za tehten razmislek, kako v prihodnje ravnati v podobni situaciji.