Osebe, ki niso v rednem delovnem razmerju imajo težave tudi pri sklenitvi naročniškega razmerja za mobilne storitve. Da ga sklenejo, rabijo poroka.
Da imajo brezposelni nasploh težave pri urejanju kreditov, obročnih nakupov in sklepanju drugih pogodb, se je pokazalo tudi pri sklenitvi naročniškega razmerja mobilnih storitev.
Dohodki iz naslova honorarnega dela niso dovolj
Oseba, ki ni v rednem delovnem razmerju je pri Telekomu hotela skleniti naročniško razmerje za paket Itak »Tvoj čas, tvoja pravila« in naletela na težavo. Ta je namreč sklenitev pogodbe pogojeval z jamstvom osebe v rednem delovnem razmerju, saj prihodki, ki jih je prosilec pridobil s honorarnim delom po mnenju operaterja niso zadostovali. Kamen spotike je tudi ta, da je ista oseba kot študent, ko so bili njegovi prihodki bistveno bolj nepredvidljivi, pri Mobitelu brez težav sklenil naročniško razmerje.
Poroka zahtevajo tudi drugi operaterji
Pri Telekomu brezposelni potrebuje poroka ne glede na to ali naročniško razmerje sklene z vezavo ali brez. Vendar pa ni le Mobitel tisti, ki preverja plačilno sposobnost. Tudi konkurenca jo. Tako na primer za sklepanje naročniških pogodb pri Debitelu poleg brezposelnih in nekaterih drugih skupin poroka potrebujejo tudi študenti. Za tiste, ki se ne zavežejo z aneksom poroštvo pri Tušmobilu ni pogoj, vendar operater lahko v določenih primerih vseeno zahteva poroka. Vezave se razlikujejo glede na paket in mobilni aparat. Posameznik lahko svojo plačilno sposobnost dokazuje s predložitvijo bančnih izpisov. Tudi pri Simobilu poleg vseh potrebnih dokumentov, lahko od stranke zahtevajo dokaz plačilne sposobnosti.
Pri Telekomu brez odgovorov
Zakaj odločitev, da naročniških razmerij ne bodo sklepali z brezposelnimi brez izjav poroštva, kdaj so to prakso začeli izvajati, kakšno rešitev priporočajo brezposelnim, ki poroka ne morejo dobiti in zakaj lahko študenti njihov paket za mlade sklenejo brez poroštva iz Telekoma niso sporočili, so zapisali v časniku Delo.
Diskriminatorno omejevanje pravic brezposelnim
Domneva, da so vsi brezposelni socialno šibki in možni neplačniki, po mnenju zagovornika načela enakosti Boštjana Vernika Šetinca ne drži, saj meni, da bi ponudniki plačilno sposobnost lahko preverjali na druge načine, kot je strankino preteklo poslovanje, obseg prihrankov ali dohodke od premoženja. Omejevanje dostopa do storitev brezposelnim je po besedah slednjega diskriminatorno.
