Na današnji vladni tiskovni konferenci o izzivih povezanih s koronavirusom je bilo govora o trendu okužb in cepljenju. Sproščanja ukrepov za zdaj, glede na številke, še ni za pričakovati.
Vladni govorec Jelko Kacin je, kot je to navada, najprej postregel s številkami, ki pa so žal še takšne, da sproščanja ukrepov še ne gre pričakovati.
"Povprečje okužb v sedmih dneh znaša 1668, včeraj je znašalo še več. Smo pa še vedno daleč od prvega mejnika, ki je pri številki 1350, kar bi omogočilo prehod v rdečo cono, sproščanje ukrepov in vrnitev prve triade v šole. Pogoji za sproščenje tudi niso izpolnjeni pri stanju v bolnišnicah. Zasedenih mora biti manj kot 1200 postelj, trenutno jih je 1244," pravi Kacin.
Kot še dodaja, čudeža na današnji seji vlade ne gre pričakovati in sproščanja ukrepov s 18. januarjem skoraj zagotovo ne bo.
Med državami, kjer se je stanje po praznikih poslabšalo
O trendu okužb, tako v Sloveniji, kot v Evropi je ponovno govorila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager. Ta pravi, da Slovenija spada med tiste države, kjer se je stanje po praznikih poslabšalo.
"Zaznali smo več navedb o okužbi v skupnem gospodinjstvu, povečujejo se tudi zasebna druženja ter primeri, ko ljudje ne vedo, kje so se okužili. Največ novih primerov je med mlajšimi, v starostni kategoriji od 25 do 34 let," pravi in poziva, naj se ljudje držijo znotraj svojih mehurčkov, torej naj druženje poteka znotraj gospodinjstev.
Za dodatna druženja so seveda poskrbeli praznični dnevi, ki so dodali nekaj okužb. Pa vendarle so se ljudje družili tudi po drugih državah, kjer pa je situacija neprimerno boljša. Kaj je torej razlog, da je v Sloveniji tako, kot je?
"Nobena študija ne pove točno, kakšne so navade ljudi in zato je zelo težko odgovoriti, kaj je pri nas drugače. Večino ukrepov, ki jih imamo, imajo tudi v drugih državah. Zakaj je tam bolje, ne bi znala povedati. Ne vem, kaj pri nas ne deluje in ne učinkuje. Je pa res nekaj, vsak posameznik je odgovoren zase in če nekdo ne upošteva ukrepov, so lahko posledice večje, učinkovitost ukrepov pa manjša. Ljudje pa nato mislijo, da ukrepi niso dobri. Očitno ne znamo ponotranjiti ukrepe do te mere, da bi bila učinkovitost takšna, da bi preprečili širjenje," še dodaja.
O bonitetah in sproščanju ukrepov za cepljene še ne razmišljajo
Govora je bilo tudi o cepljenju v Sloveniji, o čemer je govorila Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ. Ta pravi, da je trenutno precepljenost v Sloveniji, v kolikor gledamo po spolu, precepljenih 0,6 odstotka moške in 1,4 odstotka ženske populacije. Številke za Pomurje pravijo, da je trenutno precepljenih 0,9 odstotka prebivalcev, na Štajerskem pa točno en odstotek.
Do zdaj je bilo prijavljenih 76 neželenih učinkov, večinoma jih je povezanih s spremembo na mestu cepljenja. Je pa zanimanje za cepljenje izjemno, pravi Grgič Vitkova. Je pa nato morala odgovarjati na vprašanja povezana s tem ali bodo imeli ljudje, ki se bodo cepili kakšne bonitete, v primerjavi s tistimi, ki se ne bodo želeli cepiti. Preprosto povedano, ali bi cepljena oseba na primer, lahko prejala občinske meje brez težav.
"Na ravni Evropske unije je govora o teh tako imenovanih certifikatih, se pogovarjamo in razmišljamo, kako delovati. Toda dokler ne vemo, ali cepivo v resnici preprečuje prenos virusa, je težko delat priporočila. Cepljenje preprečuje potek bolezni, ne vemo pa, če cepivo preprečuje prenos virusa na druge. Dokler imamo toliko kroženja virusa v populaciji, je težko govoriti o tem, da bi sproščali določene ukrepe. Prav tako je prezgodaj govoriti o bonitetah".
Ob tem je še dejala, da upa, da bodo predvidoma v februarja uspeli precepiti ljudi, starejše od 80 leta starosti.
