Da slepi niso »siromaki«, ne želijo pomilovanja in da še veliko ljudi ne ve kako pristopiti do osebe z okvaro vida, opozarja 24-letna Blanka Škafar, ki se že od rojstva sooča s slepoto.
Da se 24-letna punca iz majhne pomurske vasi, ki s slepoto živi že od rojstva, počuti samostojno, sposobno in končuje višješolsko izobraževanje, je predvsem zasluga staršev, ki so jo že od majhnega obravnavali kot enakopravnega člana družine.
Pomilovanje pripelje do socialne izključenosti
V krogu domačih nikoli ni bila deležna pomilovanja, vendar pa opozarja, da se še vedno veliko ljudi svojih otrok sramuje in jih vzgaja v napačnem duhu v smislu »Kaj boš ti siromak«, kjer Blanka poudarja, da slepi niso siromaki. Že kot otrok je bila odprta, komunikativna ter v veliki meri svobodna in v stiku z vrstniki, saj kot sama trdi, bi se slepa oseba morala primarno socializirati v svojem domačem okolju, s svojimi vrstniki. Tako tudi kasneje ne bo imela težav pri vključevanju v družbo.
Pes je slepemu človeku pomoč, ne suženj
Blanka je zaradi slepote shodila komaj pri treh letih, veliko težav pa je imela tudi z motoriko, kar pa se je spremenilo pred dobrim letom in pol, ko je dobila svojo prvo delovno terapijo, psa vodnika po imenu Baddy. Postala je samostojna, neodvisna, dobila obveznosti, odgovornosti, pes pa ji hkrati nudi oporo in pomoč, kar tudi je slepemu človeku, ni suženj in ni robot, ki bi moral vse vedeti, kot zmotno nekateri ljudje mislijo, poudari Blanka. Pasja pomoč pa je pomenila tudi razbremenitev za družinske člane.
Včasih se dober namen izkaže za napačnega
Kljub temu, da ima Blanka dobre izkušnje z ljudmi, pa izpostavi da veliko krat ljudje ne vedo do osebe z okvaro vida pravilno pristopiti. Predvsem je pomembno, da osebo vprašate ali rabi pomoč in ali ji lahko pomagate. Razlike so vidne predvsem med mlajšo izobraženo in starejšo generacijo, ki do slepih še vedno izkazujejo preveč pomilovanja. O pravilnem pristopu, z namenom razbijanja stereotipov o slepoti osvešča javnost tudi Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki vsako leto sodeluje s srednjo zdravstveno šolo. Dijaki prvega letnika namreč preživijo teden dni v društvu, kjer se seznanijo z življenjem slepih in slabovidnih oseb.
Slepota ne predstavlja ovire pri izobraževanju
Z vztrajnostjo ji je uspelo zaključiti osnovno šolo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani ter se vpisati v srednjo ekonomsko šolo v Murski Soboti, kjer sedaj zaključuje višjo šolo. Slepota ji pri izobraževanju ni predstavljala ovire. V srednji šoli je pisanje testov opravljala s pomočjo prilagojenega računalnika, saj obvlada desetprstno slepo tipkanje, ki se ga je naučila že v osnovni šoli in brailove vrstice - naprave, ki se priključi na računalnik in nadomešča ekran. V veliko pomoč pa so ji bili tako sošolci kot učitelji, ki so se ji prilagajali in ji pomagali.
Pomislite preden avto parkirate na pločnik
Oseba z okvaro vida se s pomočjo bele palice ali psom vonikom najbolj znajde po utečenih poteh. Vse nove neznane poti za takšno osebo pomenijo probleme pri premagovanju gibalnih ovir. Predvsem so to ovire na pločnikih, nepravilno parkirani avtomobili, prenizko postavljeni prometni znaki in preozki pločnik, saj se slepa oseba giba s spremljevalcem v širini dveh oseb ter zasedba parkirnih mest, ki so namenjena parkiranju invalidom.
Talne oznake za orientacijo do leta 2015
Kljub ureditvi zvočnih semaforjev, bi te bilo potrebno urediti še na nekaterih križiščih v Murski Soboti, prav tako ureditev talnih oznak za lažjo orientacijo slepih, kar naj bi se uredilo do leta 2015, pove predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Štefan Maučec. Dodatne težave pa predstavljajo tudi komunikacijske ovire v uradih, trgovinah, avtobusnih postajah, kar bi rešili z napisi v povečanem tisku ter z oznakami na drsnih vratih, ki se odpirajo le do polovice.
