V središču Beltincev stoji mogočna graščina, obdana z baročnim parkom in skrivnostnimi podzemnimi rovi.
V objemu stoletnih dreves, le devet kilometrov od Murske Sobote, stoji ena najlepših arhitekturnih znamenitosti Prekmurja – grad Beltinci.
Grad Beltinci je danes prepoznavna enonadstropna stavba v obliki črke L.
Na vogalih jo krasijo trije značilni valjasti stolpiči, v notranjosti pa ima slikovito dvorišče z arkadami ter renesančni vhodni portal. V preteklosti je bil grad dodatno zavarovan z obzidjem, štirimi stolpi in obrambnim vodnim jarkom.
Njegova zgodba sega vse do 13. stoletja, današnjo podobo baročnega dvorca pa je dobil v 17. stoletju.
Prvotni dvorec, ki je stal na mestu današnjega gradu Beltinci, so v 16. stoletju zgradili lendavski grofje Banffy. Ob koncu 17. stoletja, okoli leta 1690, so dvorec temeljito prenovili in razširili Szechenyiji.
Pred začetkom druge svetovne vojne pa je bil grad v lasti ugledne plemiške družine Zichy.
Grajski salon, zdravstvo in starodobna kolesa
Grad Beltinci danes ni le arhitekturni spomenik, ampak pravo kulturno središče. V njegovih prostorih si obiskovalci lahko ogledajo stalne razstave:
- Zgodovina zdravstva v Pomurju.
- Plemiške družine v beltinskem gradu s salonom grofice Marije I. Zichy.
- Razstava starodobnih koles.
Poleg tega grad ponuja še poročno dvorano, turistično-informacijski center in restavracijo, ki obiskovalce vabi na kulinarično razvajanje.
V sklopu obsežnega parka, ki je oblikovan v krajinskem slogu, stoji na zahodni strani še ena posebnost – obokana grajska ledenica. Zgrajena je v obliki kupole iz klasične polne opeke in velja za pomemben del kulturnega spomenika grad Beltinci.
Ta nekdanja shramba za naravni led, ki so ga v preteklosti uporabljali za hlajenje živil in pijače, je po mnenju strokovnjakov prava redkost.
Velja namreč za edino ohranjeno ledenico te vrste v srednjeevropskem prostoru, zato predstavlja izjemno kulturno in zgodovinsko dragocenost.
Podzemne skrivnosti in burna zgodovina
Ena najbolj skrivnostnih posebnosti gradu so podzemni obokani rovi. Eden od njih povezuje grad s sosednjo cerkvijo svetega Ladislava, drugi pa vodi do nekdanje grajske kašče, katere vhod iz vzhodne strani nosi letnico 1754.
Beltinski grad je skozi stoletja doživljal težke čase.
V 17. in 18. stoletju so ga opustošili turški vpadi in ropanja Krucov. Po drugi svetovni vojni so del graščine porušili, plemiško rodbino Zichy pa razlastili.
Grofica Marija I. Zichy je bila zadnja plemkinja beltinskega gradu. Po smrti matere jo je vzgajal oče, grof Agost Zichy, pripadnik vplivne madžarske plemiške družine. Marija je bila izobražena in razgledana, znana po svojih dnevnikih, v katerih je beležila pomembne dogodke.
Po prvi svetovni vojni je družina izgubila velik del premoženja, med drugo svetovno vojno pa je bila grofica politično dejavna. Umrla je leta 1977 na Dunaju, stara 94 let.
Po vojni so grad oplenili, a so danes v salonu grofice ponovno na ogled kosi pohištva iz tistega časa, pridobljeni iz Beltincev in okolice.
Park kot iz pravljice
Obdaja ga baročno zasnovani park, ki je v preteklosti obsegal kar 14 hektarjev in štel več kot 1600 dreves, med njimi 800 eksotičnih vrst.
Nekatera drevesa še danes krasijo park in ustvarjajo pravljično kuliso.
Le nekaj korakov stran od gradu stoji cerkev svetega Ladislava, ena najpomembnejših sakralnih stavb v Beltincih, kjer počivajo člani rodbine Zichy.
Pred cerkvijo se nahaja kopija znamenitega beneškega vodnjaka s kipom svetega Teodora.
