Lendavski svetniki so se včeraj odločili, da želijo več informacij za morebitno občinsko uvedbo moratorija na hidravlično lomljenje peščenjakov za črpanje plina na Petišovskem polju, kot to zahteva civilna iniciativa. Poznati želijo pravne in finančne pos
Na včerašnji skupni seji odborov za okolje in prostor ter gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, so svetniki obravnavali izvajanje programa in akcijskega načrta varstva okolja v občini ter predlog za vzpostavitev moratorija na izvajanje vseh aktivnosti v povezavi s črpanjem plina na plinskih poljih v občini Lendava. V sklepih zahtevajo, naj se država do domnevno spornega črpanja plina obnaša odgovorno in poskrbi za strokovno pojasnila o hidravličnem lomljenju, poroča STA. Presoja vplivov na okolje mora biti obvezujoča, zadostiti je treba ustavni pravici do zdravega okolja, a tudi prosti podjetniški pobudi, vendar ne na račun okolja.
Balažek: “Resnici želimo priti do dna”
Župan občine Lendava Anton Balažek je ob tem poudaril, da so ob odgovornem ravnanju vse opcije odprte, na vsak način pa želijo priti resnici do dna.
"In če tega ne bo storila država, bo pač občina, saj imamo brez pravih odgovorov katastrofo v obeh primerih - če je pridobivanje plina res nevarno, tako ali tako, če ni, pa imamo prav tako škodo vsi, od pridelovalcev do storitvenih dejavnosti," je povedal župan.
Svetnik in predstavnik civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji Mihael Kasaš je članom odborov predstavil pobudo za sprejetje moratorija na hidravlično lomljenje peščenjakov na Petišovskem polju. Ponovil je stališča iniciative, da se je treba zaradi bojazni za zdravje ljudi in okolja ravnati po previdnostnem načelu in sprejeti moratorij, še poroča STA, dokler ne bo o postopku sprejeta zakonodaja, sicer pa je pogovore treba nadaljevati, ob morebitnih slabostih videti tudi morebitne prednosti projekta, vanj pa vključiti tudi občino. Lendavska občina je ena redkih v Sloveniji z raziskavo o okoljskem odtisu kot merilu trajnostnega razvoja. Z njim je nad slovenskim povprečjem, a je še primeren za ekološko kmetovanje in turizem.
V Geoenergu ne razumejo zakaj se ustrahuje ljudi
Seje se je udeležil tudi direktor Geoenerga Miha Valentinčič in zavrnil očitke o nevarnosti črpanja plina. Povedal je, da ne razume, zakaj ustrahovanja ljudi, češ da ima Slovenija vse zakone s področja varovanja okolja in tudi rudarski zakon, ki obravnava hidravlično lomljenje, tako da ne držijo očitki, da zakonodaje ni. Znova je opozoril, da v Sloveniji ni t. i. frackinga, kot je znan v ZDA in pri katerem gre za hidravlično lomljenje skrilavcev, pač pa le hidravlično spodbujanje, frakturiranje oziroma obdelavo geoloških slojev majhnega obsega, pri čemer naj bi uporabljali le naravne sestavine, sicer pa to na tem območju počnejo že več kot 50 let.
V tem delu Slovenije izjemna lokacija za gospodarski razvoj
Po mnenju Valentinčiča, bi naj bila prav v tem delu Slovenije izjemna lokacija za gospodarski razvoj z znanjem in ljudmi, ki ga je treba izkoristiti, tako kot to počnejo le nekaj kilometrov stran v sosednjih državah.
Člani odborov, pa tudi poslanca Franc Laj (SMC) in Laszlo Göncz (madžarska narodnost), so v razpravi poudarjali, da mora pri razčiščevanju svoje opraviti stroka, da je treba informirati javnost in se odločati šele potem, ne sme pa se zanemariti niti dejstvo, da naj bi na tem območju načrpali med 50 in 80 milijoni kubičnih metrov plina, kar bi pomenilo deset odstotkov vseh slovenskih potreb.
