Pomanjkanje vlage je tako izrazito, da listje množično rjavi in odpada, najbolj negotova pa je usoda mladih dreves.
Dolgotrajno sušno obdobje in pomanjkanje vlage sta letos močno zaznamovala tudi rastlinstvo v Pomurju.
Posledice so vse bolj očitne tudi v Murski Soboti in okolici, kjer so številna drevesa že sredi avgusta videti, kot da je jesen pred vrati.
Listje je na posameznih drevesih porjavelo, se posušilo in začelo množično odpadati. Tla pod krošnjami so zato ponekod že prekrita s suhim listjem, prizori pa bolj kot na poletje spominjajo na september ali oktober.
Da so letošnje razmere neobičajne, potrjujejo tudi na Zavodu za gozdove Slovenije.
»Prvič, kar pomnimo, se je drevje poleti dobesedno posušilo«
Štefan Kovač, vodja območne enote Murska Sobota Zavoda za gozdove Slovenije, je pojasnil, da so letošnje razmere glede vlage in podnebja izjemne.
»Prvič, kar pomnimo, se nam je zgodilo, da se je drevje v tem poletnem obdobju dobesedno posušilo. Listje ni samo porumenelo, ampak je postalo suho in začelo odpadati. Takšno stanje je seveda zaskrbljujoče,« je povedal.
Kako bodo letošnje razmere vplivale na rast in stanje dreves v prihodnjem letu, za zdaj še ni mogoče zanesljivo napovedati. Po besedah Kovača na zavodu domnevajo, da gre pri zgodnjem sušenju in odpadanju listja predvsem za obrambni mehanizem dreves.
Drevesa odvržejo listje, da bi preživela
Drevesa naj bi se z zmanjševanjem listne površine odzvala na pomanjkanje vode in tako poskušala preživeti neugodne razmere.
»Domnevamo, da gre za obrambni mehanizem dreves in da je listje zaradi tega porjavelo in se posušilo, sama drevesa pa so ostala vitalna,« je pojasnil Kovač.
Na nekaterih drevesih so preverili tudi stanje pod skorjo.
»Tam je še zeleno in sveže. Upamo, da bodo drevesa, ki so se letos tako zgodaj odela v jesenske, da ne rečem zimske barve, naslednjo pomlad ponovno odgnala,« je dodal.
Najbolj negotovo je stanje pri mladih drevesih, predvsem pri eno- in dvoletnih nasadih, ki imajo manj razvit koreninski sistem in so zato na pomanjkanje vode bolj občutljivi.
Lastnikom, ki so drevesa sadili lani ali predlani, na zavodu svetujejo, naj njihovo stanje pozorno spremljajo tudi prihodnjo pomlad. Če se bo pokazalo, da so se posamezna mlada drevesa povsem posušila, bo treba izpad nadomestiti z dodatno sadnjo.
Suša drevesa oslabi, večja nevarnost tudi zaradi lubadarja
Dolgotrajna suša pa nima posledic zgolj na videz dreves. Zaradi pomanjkanja vode drevesa oslabijo in postanejo bolj dovzetna za napade škodljivcev.
Med najbolj poznanimi so podlubniki oziroma lubadarji, ki napadajo predvsem smreke.
Na zavodu za gozdove zato lastnike gozdov pozivajo, naj pregledajo smreke na svojih zemljiščih. Pozorni naj bodo predvsem na črvino ob koreninah, hitro sušenje iglic in odstopanje lubja.
Če opazijo znake prisotnosti podlubnikov, naj čim prej obvestijo revirnega gozdarja in začnejo s sanacijo. Napadena drevesa je treba čim prej posekati in odstraniti iz gozda, da se škodljivci ne bi širili naprej.
Manj in slabši želod?
Suša bi lahko vplivala tudi na letošnji pridelek gozdnega semena. Po prvih znakih se je letos nakazovalo rodno leto za hrast, vendar bi lahko sušne razmere pomenile, da bo želoda manj in da bo slabše kakovosti.
»Predvsem nas skrbi, da bo verjetno tudi manj roden. To pomeni, da bo kaljivost semen, ki so se razvijala v teh sušnih razmerah, bistveno slabša, kot bi sicer lahko bila,« je povedal Kovač.
To lahko oteži naravno obnovo hrastovih gozdov, posledice pa bi lahko občutile tudi drevesnice, ki želod nabirajo za vzgojo novih sadik.
Medtem pa prizori v Murski Soboti že zdaj kažejo, kako izrazito je letošnje pomanjkanje vlage. Posušeno in rjavo listje se kopiči pod drevesi, nekatere krošnje pa so sredi avgusta že dobile barve, ki smo jih običajno vajeni šele precej pozneje v letu.
