Prodaja terjatev omogoča vračilo dela sredstev v stečajno maso.
Okrožno sodišče v Murski Soboti je v začetku meseca aprila začelo stečajni postopek nad podjetjem Beltinka, tovarna pletenin.
Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Gregor Bele, iz proračuna sodišča pa se je opravilo plačilo predujma za kritje začetnih stroškov postopka.
Podjetje Beltinka Beltinci je septembra lansko leto prešla v last podjetja Pro-Bel. Lastnika podjetje Pro-Bel Bojan Belovič in Irena Belovič, sta iz podjetja Beltinka izstopila kod družbenika, svoj poslovni delež pa sta prodala lastnemu podjetju Pro-Bel.
Lastniška družba največji upnik
V stečajnem postopku je upravitelj Gregor Bele sporočil, da obveznosti do upnikov znašajo skupaj 299.595 evrov, od tega največ do prednostnih upnikov.
Med večjimi neporavnanimi obveznostmi so dolgovi do Republike Slovenije in Zavarovalnice Triglav. Največji upnik pa je kar lastniška družba Pro-Bel.
Naprodaj bodo terjatve podjetij in posameznikov
Stečajni upravitelj je sedaj objavil vabilo k dajanju nezavezujočih ponudb za odkup neizterljivih terjatev podjetja.
Gre za denarne terjatve do več tujih podjetij in posameznikov, med drugim do dolžnikov iz Italije, Nemčije, Avstrije in Združenih držav Amerike.
Najvišja med njimi je terjatev do ameriškega podjetja Elena Velez Industry INC., vredna 3403 evre, sledijo pa terjatve do podjetij Petar Petrov GmbH iz Avstrije (1322,20 evra), Fenice di Pesce Valentina iz Italije (585,98 evra), ter še več manjših upnikov.
Skupna vrednost vseh terjatev, ki jih želi stečajni upravitelj Beltinke prodati, znaša 6084,54 evra.
Bo del sredstev vrnjen v stečajno maso?
Prodaja terjatev pomeni, da podjetje oziroma v tem primeru stečajni upravitelj proda pravico do izterjave dolga nekomu drugemu.
Kupec terjatve plača določeno vsoto, nato pa poskuša dolg izterjati sam. Če mu uspe, lahko zasluži razliko med plačano ceno in izterjanim zneskom.
Tak način je pogost v stečajnih postopkih, saj omogoča, da se vsaj del sredstev vrne v stečajno maso, čeprav dolžniki sami računov ne poravnajo.
V primeru Beltinke gre za terjatve, ki jih podjetje samo ni uspelo izterjati od svojih kupcev v tujini.
