Minuli teden smo obeležili 99. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Kot smo poročali, je v četrtek v Črenšovcih potekala osrednja slovesnost z naslovom Spominčice, ki so se je med drugim udeležili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik državnega zbora Matej Tonin, evropski poslanec Milan Zver, poslanca Dejan Židan in Jožef Horvat ter predstavniki katoliške in evangeličanske cerkve.

Praznik pa so zaznamovali tudi v Državnem zboru, in sicer s posebno razstavo Pomurskega muzeja iz Murske Sobote z naslovom Znamke prekmurskih in medmurskih izdaj 1919.

Čudežev slovenske zgodovine

Odprtje razstave je potekalo v petek v preddverju velike dvorane Državnega zbora, kjer so zbrane nagovorili predsednik Državnega zbora Matej Tonin, pomurski poslanec Jožef Horvat in direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs.

»Prekmurski Slovenci so se vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno od ostalih Slovencev in so bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale znotraj Ogrske. Prikrajšani za narodne šole, narodna zbirališča in svobodno uporabo materinega jezika, predvsem pa podvrženi mnogoštevilnim poskusom raznarodovanja in zatiranja, so vendarle uspeli ohraniti narodno zavest in kulturno-narodno izročilo vse do te zgodovinske združitve (zaradi slednjega je ta zgodovinski dogodek še toliko bolj pomemben),« je dejal predsednik Državnega zbora Matej Tonin.

»Danes je državni praznik. Zato naša država Slovenija danes praznuje in časti spomin na združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na današnji dan se je pred 99. leti na ljudskem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi in navdušeno pozdravilo izročitev Prekmurja v upravo civilnemu komisarju. To je bil dan, ko je Slovenija formalno dobila svoje Prekmurje in Prekmurje svojo Slovenijo,« pa je povedal pomurski poslanec Jožef Horvat in dodal: »Slovenci zaradi izgube Koroške in Primorske po prvi svetovni vojni, nismo nikoli resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve Prekmurja, ki je bilo praktično tisoč let v okviru Ogrske države njena nepomembna manjšina, ki pa je iz lastne notranje sile ostala zvesta slovenstvu. To je eden čudežev slovenske zgodovine.«

Zazvenele prekmurske ljudske pesmi

Dogodek so sicer pospremili še s kulturnim programom glasbene družine Matajič iz Črenšovec, ki je nastopila s prekmurskimi ljudskimi pesmimi Zrejlo je žito, San se šetao in Či bi jes bijla fčelica.

Razstava je zdaj v preddverju Državnega zbora na ogled vse do prihodnjega petka, ogledati pa si jo je moč ob delavnikih. Individualni obiskovalci jo lahko obiščejo brez predhodne najave, medtem ko morajo skupine svoj prihod napovedati Službi za odnose z javnostmi.

FOTO: Facebook (Pomurski muzej Murska Sobota)
 

S spleta

Komentarji (7)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
zugbus (nepreverjen)

..in 1945 so boljševiki so do gnejs den prekmurščino vö vrgli iz šol...ideje kulturnih marksistov se bile ka de se prekmurščina v 10-20 letaj "zlila" v enoten jezik z ostalimi plemeni po kranjskoj, štajerskoj,.... In ka za par generacij jezika "socialno šibkejših" ne de več.
Od toga nika.

Rambos (nepreverjen)

jenamena kak san žeden!

Komentator_ (nepreverjen)

Prekmurci smo bili vedno del iste narodne etnije in del istega jezika kot hrvaški Zagorci, Medžimurci in Porabci, torej Panonci. Tu bi morala obstajati država Panonija, torej ekstra od Hrvaške in takoimenovane Slovenije, z narodi ki si sicer delimo skupno zgodovino, ampak ta zgodovina je na kulturnem, jezikovnem še na večji sorodnostni, zgodovinski razdalji kot s Slovaki, Moravci! Skupaj smo si delili edino državo Zgornjo Panonijo in seveda Karantanijo, ki je obsegala tudi današnje Madžarske, Hrvaške in celo Bošnjaške pokrajine!

goostt (nepreverjen)

Že spet so Bošnjaki za nekaj krivi !!

In reply to by Komentator_ (nepreverjen)

zmago (nepreverjen)

Že spet se pretirava. Prekmurje ni noben čudež, tudi Prekmurci nismo čudežni, streznimo se že enkrat. Za vsako posledico obstaja vzrok. Da je Prekmurje etnično ostalo celovito, se lahko zahvalimo Madžarom, ki niso nikoli načrtno naseljevali Madžare med Prekmurce. Prekmurci se lahko zahvalimo Madžarom, da smo vedno imeli svoje duhovnike, učitelje, pisatelje, književnost in knjižni jezik. Stoletja in stoletja. Priznajmo si že enkrat, pod Jugoslavijo in Slovenijo je prekmurščina postala preganjana, in ne pod Madžari. Prekmurščino so pregnali iz knjig, iiz učbenikov, iz šol, iz cerkve in nekdanji knjižni jezik je po letu 1918 degradiran v tretjerazredni jezik "neizobražebnih kmetov". Na žalost, prekmurščina se preganja tudi danes.

Čarni vrag (nepreverjen)

Res je pravi čudež, da v 100 letih ljubljanski lopovi nejso uspeli vse spokradnoti in vničiti v Prekmurji.

Starejše novice