Sicer Lollobrigidi tudi kultni status ne manjka, a je zaenkrat še bolj ali manj omejen na LGBT subkulturo bivše republike, a ni vrag, da si s svojim diskoidnim pop trash punkom ne bi postopoma podobnega spoštovanja prislužila tudi v zavesti hetičev. Pesmi Ide Prester so destilati takih in drugačnih osebnih izkušenj, recimo zavisti napram malce oznojenim najstnicam, poleta nedovoljenih substanc, ali dolgčasa spolnosti v dolgi zvezi, izkušenj, zmožnih prebitja horizonta zgolj osebnega v smeri univerzalnega nagovora, karseda oddaljenega od nekih abstraktnih splošnih resnic. Sočne, iskrive, duhovite, včasih nesramno odrezave pesmice prihajajo iz planeta Glittering, kjer sonce nikoli ne vzide in se zabava nikoli ne konča.
Najeta delovna sila iz Prekmurja, murski črnci napravijo, da se na koncertu vse skupaj sliši kot na plati, pri čemer se Walterju Benjaminu navkljub ob reprodukciji ohranja tudi aura. En je bog, in samo ena verzija je prava. Je to dobro? Kakor za koga, a zaenkrat se Ida in pajdaši na sprehodu skozi glitter world držijo predloge kot pijanec plota, improvizacijo pa razen na ravni vizualne pojavnosti prepuščajo jazzistom. Večina na koncertu predstavljenih pesmi prihaja iz albuma Lollobrigida inc., medtem ko smo v bisu lahko slišali pesem Straight Edge iz prvenca Cartoon Explosion, in navijaški techno cover No limit.
»Tulum, party / žurka, igranka / to je sve što/ danas želim ja.« Mogoče ji(m) je očitati eskapizem, mogoče je reči, da so na prvo žogo, ampak druga morda nikoli ne prileti. Izkušnja nepovratnosti, mladosti, kombinacije obojega, posmeh logiki asketizma, srednji meri, ozkemu morju, zagrenjenosti, ki zasluži, da bi M.I.K.K. od hedonizma željnih obiskovalcev po šivih narazen lezel. Da temu ni bilo tako, utegne biti kriva provincialna nenaklonjenost do homoerotičnih subkultur in njihova posledična nevidnost, kajti hudič je biti peder na vasi, in vsako wanna be mesto je zgolj selo dokler je temu tako. Repriza baje sledi na soboških dnevih, kjer pa utegne biti napram M.I.K.K.-u. mnogo nevarneje vihteti roza prapor.
Tsiolkas, Mrtva Europa: »Zavidam ti tvojo srečo, sine. Dostikrat si mislim, da bi bilo tako lažje. Mene je bog namesto z ljubeznijo do kurcev kaznoval s poželenjem po pički.«
Članek: Tomaž Verdev
Foto: Kristijan Škrlec
