Borovo gostüvanje je tradicionalna prireditev, ki je v Sloveniji znana le v Prekmurju, po nekaterih izročilih naj bi začetki segali v čas pred prvo svetovno vojno ali celo 19. stoletje.
Tradicija ali pustna šega, kot jo imenujejo nekateri avtorji, se je ohranila predvsem na Goričkem in Ravenskem. Prireja se v vasi (ponavadi na pustno nedeljo), v kateri se ni nihče poročil, v današnjem času se prireja bolj v turistično promocijske namene. Pri navidezni svatbi neveste ali ženina z borom ali smreko sodeluje celotna vaška skupnost, po besedah dr. Mojce Ravnik iz Inštituta za slovensko narodopisje gre za običaj, v katerem sodeluje največ ljudi, ter predstavlja "najmnožičnejšo in še živo obliko ljudske oblike pri nas."
Ljudska izročitev, ki je naj bi nastala kot različica starega evropskega obreda vlečenja ploha oz. drevesa, veleva, da se v vasi, v kateri se v predpustnem času (od sv. Treh kraljev do pustnega torka) ni nihče poročil, priredi borovo gostüvanje,vrhunec katerega je podiranje bora in poroka samskih ženinov in nevest. Prireditev traja cel dan, poleg same svatbe, pa se odvijajo tudi razni plesni, glasbeni in ostali obredi, v katerem sodeluje večji del vaške skupnosti, ki organizira borovo gostüvanje. V današnjem času, ko je porok manj, se borova gostüvanja prirejajo v namen zbiranja sredstev za vaške potrebe (gasilska društva, vaški domi, kulturno turistična društva), ter predvsem promoviranja turistične ponudbe za obiskovalce.
Boris Kuhar, ki je kot prvi raziskal tradicijo borovega gostüvanja pri nas, je prvo izvajanje tovrstne prireditve omenil leto 1921 v Puconcih. Franc Bükvič iz Murske Sobote naj bi se s to šego seznanil na avstrijskem Štajerskem in jo prenesel v naše kraje, nekateri avtorji pa trdijo, da prireditev sega že v čas pred prvo svetovno vono in celo v 19. stoletje. V današnjem času se borova gostüvanja prirejajo redkeje, čeprav prireditev dobiva modernejšo obliko, prvotni namen - svatba z borom, ostaja kot vodilo borovega gostüvanja.
27. februarja imate možnost ogleda borovega gostüvanja in sicer z začetkom v Bodoncih pred vaško gasilskim domom in nadaljevanjem s svatbo v gozdu Kralešček.
Nekatera borova gostüvanja v Prekmurju (od 1921 do 2008 je bilo zabeleženih 141 borovih gostüvanj):
Beltinci - 1945
Beznovci - 1924, 1947, 1958, 1971, 1979
Moravske Toplice: 1936, 1958, 1968, 1977
Gornji Slaveči: 1923, 1959, 1972, 1986
Puconci: 1921, 1925, 1953
Predanovci: 1929, 1956, 1961, 1970, 2002 in leta 1962 in 1976 v skrčeni obliki na ptujskem karnevalu
Cankova: 1929, 1937, 1955, 1970
