Letos mineva 230 let od smrti tega velikega moža, ob tej prelomnici se je zvrstilo že več dogodkov, ki so na takšen in drugačen način osvetlili pomen in življenje Küzmiča. Eden izmed takšnih dogodkov je bila tudi včerajšnja razstava, na kateri so si obiskovalci lahko ogledali fotografije in razstavo originalnih eksponatov, edinih ohranjenih Küzmičevih del: »Nouvi zákon« in »Vöre krstsánszke krátki návuk« v petih izdajah. Velika večina ostalih del ni ohranjena, saj za nekatera izmed njih izvemo le iz njegovega nagrobnega epitafa oz. drugih virov.
Odločilni ljudje za ohranjanje Slovenstva
Na odprtju razstave je nekaj besed spregovoril tudi direktor knjižnice Jože Vugrinec, ki je poudaril, kako pomembno je, da se ob najrazličnejših obletnicah spominjamo ljudi, ki so ustvarjali temelje današnjega življenja. Slavnostni govornik je bil škof evangeličanske cerkve Geza Erniša, ki je povedal: »Slovenskim reformatorjem, našim duhovnikom in piscem, smo lahko hvaležni za marsikaj – tudi za to, da so potrkali na naša srca, v njih zbudili nacionalno zavest, pravo krščansko vero in kljub vetrovom zgodovine, ki še posebno majhne narode velikokrat premetavajo drugače, kot bi si želeli in zaslužili, da kljub vsemu temu stojimo in obstojimo.« Küzmič je svoje življenjsko delo opravljal vestno, zapisoval je vse, kar se je v cerkveni občini in cerkvi dogajalo, nedvomno je eden tistih, ki so si prizadevali, da bi tudi Prekmurci brali knjige v maternem jeziku. »Bil je namreč tisti, ki je kolikor je mogel gradil evangelijsko cerkev in veroizpoved po meri svojega slovenskega, prekmurskega ljudstva. V tem nam je Küzmiču slediti,« je zaključil Erniša.
