Ob nedavni obeležitvi mednarodnega dne spomina na žrtve holokavsta smo o Prekmurskih židih in njihovem pomenu v pokrajini ob Muri povprašali kustosa soboškega pokrajinskega muzeja, Franca Kuzmiča.
S prevzetjem oblasti Hitlerjeve Nacionalno socialistične stranke v Nemčiji, je skrajni režim pahnil Evropo v kulturno, družbeno in versko krizo. Največ žrtev nemškega propagandnega in vojaškega ustroja so šteli v vrstah političnih in verskih “nasprotnikov”. Največje izgube je utrpela židovska skupnost, ki je bila v času druge svetovne vojne skrčena na tretjino vseh rezidentov skupnosti v Evropi. V Pomurju je v pred in medvojnem času živelo približno 250 židov oz. Aškenazov.
Prekmurski Židi internirani med prvimi
Slovenija je ena izmed številnih držav, ki obeležuje mednarodni spomin na žrtve holokavsta “Največ židov je pri nas bilo pred vojno, leta 1944 pa so vse te žide pobrali in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče. Zanimivo je, da so naše žide transportirali med prvimi,” ugotavlja Franc Kuzmič iz kustodiata Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Prav dejstvo, da so bili med prvimi transportiranimi, je privedlo do okupacije skoraj celotne židovske skupnosti v Pomurju, saj je po besedah Kuzmiča internacija v času antisemizma potekala hitro, tako, da niso imeli časa prebegniti.
Internacija v Auschwitz – Birkenau
Člani židovske skupnosti so v Pomurju v predvojnem času na območju, kjer je primarno prevladovala agrarna dejavnost predstavljali nosilce obrti, trgovine, kulture ter gospodarstva. Izmed vseh žrtev internacije se je v pokrajino ob Muri vrnilo 65 židov, vendar so zaradi prve in druge nacionalizacije, ki se je odvijala v povojnem času, ostali brez nepremičnin in premoženja. “Bili so razočarani nad novo državo, zato so se umaknili v novoustanovljeni Izrael ter k sorodnikom v Kanado in Ameriko. To je bil močan udarec za skupnost v Prekmurju,” pravi Kuzmič glede pomurskih in medžimurskih židov, ki so bili s strani madžarskih okupatorjev in zaveznikov nacističnega režima v večji meri internirani v Auschwitz – Birkenau.
Spomin in opomin mednarodne komemoracije
V Prekmurju so trenutno še tri predstavnice židovske skupnosti, ki so preživele holokavst, skupno pa je bilo v volilni enoti, ki poleg Pomurja zajema še ozemlje do Ptuja nedavno opredeljenih dvanajst Židov. Prav mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ki ga je za 27. januar razglasila mednarodna organizacija Združenih narodov naj bi omogočil večanje pomena spomina na poboje in zatiranja v času vojne, saj se je spomin na holokavst in padle žrtve po besedah Kuzmiča izgubil predvsem pri mlajši populaciji, zato komemoracija predstavlja dobro izhodišče za opomin tudi prihodnjim generacijam.
