Boris Brunec je upokojen zdravstveni organizator, zdaj ljubiteljski glasbenik in pisatelj, ki prihaja iz Murske Sobote.
Pridružil se nam je v studiu TV IDEA in nam zaupal nekaj o svojem življenjskem delu, navdihu za pisanje in novem romanu z naslovom Balkanska lepotica.
O začetkih pisanja
Prekmurski pisatelj je v preteklosti že izdal tri romane. Prvi roman Ljudje in ljubezen ob Muri je bil napisan že leta 1996. Po izdaji tega romana pa se je, kot razloži pisatelj, njegovo pisanje ustavilo, in to kar za 20 let.
»Potem pa več kot 20 let nič. Delal sem, študiral sem, se zaposlil. Delal sem v zdravstveni organizaciji. Dela je bilo veliko, bilo je zahtevno, tako da sploh nisem imel časa pisati. In po toliko letih dela se mi je zdaj ponudila priložnost, da sem se upokojil,« pojasni Brunec.
V času upokojitve je ponovno našel čas, da obudi svoj pisateljski hobi. Leta 2020 je izdal dva dela ljubezenskega romana z naslovom Pot med dvema rekama, zdaj v letu 2022 pa še roman Balkanska lepotica.
»In tako so zdaj v zadnjem času ponovno nastale kar tri knjige. V dveh letih sem napisal skoraj 1000 strani. Kdor piše, dobro ve, kaj to pomeni. Koliko truda je vloženega, da nastane nekaj takega oziroma, da nekdo v tako kratkem času napiše tri knjige,« še dodaja Brunec.
Kdo je Balkanska lepotica?
Kot nam razloži pisatelj, gre za ljubezenski roman, ki govori o preprostem dekletu Angeliki, ki prihaja iz Murske Sobote in se znajde v mlinu novodobnih bogatašev.
In sicer začne se tako, Angelika je stara le nekaj mesecev, ko zaradi agresije nad Slovenijo, njena družina popolnoma razpade. Oče, oficir Jugoslovanske ljudske armade, zaradi svojih interesov zapusti ženo in le nekaj mesecev staro Angeliko. Angelika in njena mati pa se nato le s težavo prebijata skozi življenje.
Ko Angelika začne obiskovati osnovno šolo, mati hudo zboli in je pozneje prikovana tudi na invalidski voziček. Angelika je primorana več let skrbeti za bolno mater in gospodinjstvo. Živi v pomanjkanju, žalosti in bedi. Zaradi svoje nadarjenosti, skromnosti in pridnega dela, pa ji ob vsem tem vendarle uspe postati najboljša učenka ter pozneje tudi dijakinja in študentka.
Tik pred Angelikinim zaključkom magistrskega študija, mati umre, Angelika pa ostane sama. Ob strani ji stoji le dolgoletni prijatelj Jan, ki ga je spoznala že pred leti in ju je družila glasba, saj sta oba nadarjena glasbenika. Dolgoletni občutki, ki sta jih oba skrivala oživijo in postaneta par.
Angelika tretirana kot revna lepotica, ki si hoče prilastiti premoženje
Zgodba se nato prelevi v drugi del. Angelika in Jan se po končanem študiju odpravita na krajše potovanje, ki ju nato le še bolj poveže, med njima pa se razvije strastna ljubezen.
Kar pa nikakor ni po godu Janovi materi, ki Angeliko tretira kot revno lepotico, ki se hoče polastiti Janovega premoženja.
Nekega dne, Jan in Angelika obiščeta Angelikine sorodnike v Srbiji. Angeliko tam pričaka veliko presenečenje. Njeni sorodniki so lastniki velikega koncerna, ki je nastal po vojni na Balkanu.
Angelika spozna, da je tudi ona del tega in lastnica velikega premoženja, saj jo je njen pokojni oče Josip vključil v dediščino. Angelika tako čez noč postane ena najbogatejših Slovenk, breme bogastva, ki ga je prevzela, pa je ne osrečuje.
Njena največja sreča je bil njen ljubljeni Jan, njegova ljubezen in ljubezen do pomoči potrebnim. Tako je del svojega premoženja, darovala pomoči potrebnim in čez noč postala najbolj prepoznavna Slovenka.
Janova psihično bolna mater nato iz nevoščljivosti naroči Angelikin umor.
Nekega dne, ko sta z Janom prenočevala v Janovi vili pod Pohorjem, je storilec naročenega umora misleč, da je ustrelil Angeliko po pomoti zadel Jana v glavo in prsi. V hudi stiski in strahu mu je Angelika nato nudila prvo pomoč in vsa prestrašena obvestila reševalce.
Jana so odpeljali v bolnišnico, medtem ko se je kalvarija za Angeliko šele začela. Zaradi njenih sledi na pištoli, ki jo je izgubil storilec, Angelika postane osumljenka poskusa umora iz koristoljubja. Tedaj se začne trpljenje in dokazovanje nedolžnosti.
O kod navdih za zgodbe?
Kot pojasni pisatelj, črpa zgodbe za svoje romane iz samega sebe in dogodkov, ki se mu dogajajo.
»Delal sem kot zdravstveni delavec, kot policist, bil sem na vseh področjih nekako povezan z dogajanjem okrog nas. In tako nastanejo zgodbe, ki jih človek nosi v sebi in potem nekega dne oživijo.
Vse te zgodbe še vedno živijo v meni. Tudi sam doživljam to, tudi ko pišem, je to del mene,« pojasni Brunec.
Pisanje mu lajša izgubo sina
Veliko navdiha za ustvarjanje črpa pisatelj tudi iz čustev, doživljanja sveta. Pred leti se je soočil tudi s smrtjo v družini, pisanje mu je bilo takrat v olajšanje.
»To so sama čustva, ki lahko prinesejo marsikaj. Pred letom in pol mi je umrl sin in to je bil tudi čas, ko sem začel največ pisati. Mogoče sem tako pobegnil stran od vsega, da mi je bilo nekoliko lažje, da sem nekako prebolel to krizo. Zato je tudi Balkanska lepotica nekoliko bolj čustvena zgodba. Nekateri, ki so jo prebrali so rekli, da jim je med branjem pritekla tudi kakšna solza,« še dodaja Brunec.
Celoten pogovor s pisateljem Borisom Bruncem si lahko ogledate spodaj.
Preberite še:
Starejše novice
