V času 54. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra so v Gornji Radgoni na nabrežju reke Mure v bližini mostu prijateljstva, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, odprli razstavo skulptur akademskega kiparja Primoža Puglja z naslovom: Na meji, ki bo na ogled vse do septembra naslednje leto.
Gre za projekt zavoda Miza.te, prvega socialnega podjetja v Gornji Radgoni, v katerem se po besedah Mojce Muhič želijo ukvarjati z umetniškim turizmom. Projekt sta podprla tudi Občina Gornja Radgona ter zavoda Kultprotur Gornja Radgona.
Na otvoritvi razstave je nastopil prleški kantavtor Tadej Vesenjak, šestkratni nagrajenec kantavtorskega festivala KantFEST v Rušah, poleg direktorice Kultproturja Norme Bale pa je spregovoril tudi župan Gornje Radgone Stanko Rojko in izrazil upanje, da bi veselje, ki ga je možno občutiti ob tovrstnih projektih, seglo tudi do tistih, ki vsak dan prečkajo mejo, ko gredo na delo.
Jezik umetnosti presega meje
Prisotne na razstavi je pozdravil tudi sam avtor Primož Pugelj, o njegovih štirih kiparskih delih, ki nakazujejo kontinuiteto odzvanjanja kiparjeve produkcije na dogajanje v sodobni družbi, pa je spregovorila kustosinja Jelka Vrečko.
Ocenila je, da so Pugljevi umetniški projekti izrazito družbenokritični, povezovanje forme in vsebine pa je pri njem zmeraj stvar aktualnega trenutka.
»Biti 'na meji' septembra 2016 prinaša prebivalcem z desnega brega reke Mure in vsem, ki gredo čez reko, novo konotacijo. Meja namreč dobiva ali bolj obnavlja osebna, intimna občutenja, ki vračajo spomin na neke druge čase. Čas in prostor tako pogojujeta umetniško ustvarjanje, umetniška dela pa pozivajo k refleksiji nas samih. Aleš Debeljak v razmišljanjih o mejah, nacionalizmih in skupni Evropi poudarja, da je vselej šlo za ozemlje. V tekmovanju za nadzor nad ozemljem tiči izvirni razlog evropskih sporov in spopadov. Ne gre le za davno minule bitke, ne gre le za stare Grke in Perzijce, za srednjeveške kristjane in muslimane, ampak tudi za polpreteklo zgodovino in končno za prvo minulo leto od množičnih migracij beguncev čez našo deželo, ki so pomembno vplivale in vplivajo na našo živo zdajšnjost. Meje mojega mesta so resda meje mojega sveta, jezik umetnosti pa meje presega. Tako tiste prostorske, kulturne, kot mentalne in izrazne. To je bistvo umetnosti,« razmišlja kustosinja Jelka Vrečko.
Človeški obrazi z družbenokritično noto
Avtor razstave Primož Pugelj je sicer eden izmed najproduktivnejših in najprepoznavnejših slovenskih akademskih kiparjev srednje generacije.
Diplomiral in magistriral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani – smer kiparstvo, v času podiplomskega študija pa se je izpopolnjeval na Indiana University of Pennsylvania v Pittsburghu v ZDA. Njegova dela so svoj prostor našla že v mnogih zasebnih zbirkah, bogatijo pa tudi javne prostore.
Osnovna forma, ki v zadnjih letih zaznamuje Pugljev ustvarjalni opus, je stiliziran človeški obraz, predstavljen v obliki maske. Maske izdeluje v različnih velikostih, materialih in tehnikah, če želi narativnost nadgraditi, masko poriše še s poslikavo ali grafično obdelavo. Njegova umetnost predstavlja kontinuiteto odzivanja na dogajanja v sodobni družbi, zato njegovi projekti – razstave nosijo izrazito družbenokritično noto.
