Kultura kot gonilo pokrajine ob Muri v svetlejšo prihodnost

Kultura je skozi posamezna zgodovinska obdobja predstavljala gonilo slovenskega naroda, bistveni vpliv pa se opazi tudi pri poteku dogodkov in stanju duha v pokrajini ob Muri. Navkljub varčevalnim ukrepom, ki so dodobra zarezali v pogačo kulturnikov ter ukinjanju resorjev nekateri pomurski umetniki, literati, pisci v prihodnost gledajo z optimizmom. Pomanjkanje kulturne note v vsakdanu Pomurcev in Pomurk je posledica splošnega socioekonomskega stanja, odnos do kulture pa nekako ostaja viden v preostalih segmentih družbe. Ob osrednjem kulturnem prazniku smo glede trenutnega stanja ter dovzetnosti Pomurcev in Pomurk do kulture povprašali znane pomurske literate Ferija Lainščka, Milana Vincetiča in Franca Justa, ki so v nekaj besedah pojasnili svoje videnje kulture danes.

Kako ocenjujete trenutno splošno stanje kulture v Pomurju?

Lainšček: "O vprašanjih in stanjih kulture je težko govoriti v splošnem, pa tudi v Pomurju so na različnih koncih opazne razlike. Madžarska narodnostna skupnost, recimo, ki svojo identiteto celovito in uspešno utemeljuje v kulturi, vsekakor dosega nekatere učinke, ki jih na mnogih delih sveta ob Muri pogrešamo. Tudi neformalna prestolnica te pokrajine, mesto Murska Sobota, je z vključitvijo v dogajanje EPK Maribor 2012 ponudilo in pridobilo marsikaj, kar nam je lahko samo v veselje. Je pa tudi res, da se mnoge kulturne institucije v pokrajini ta čas soočajo s pomanjkanjem in ne morejo delovati tako, kot bi bilo zaželeno. To ima v takih perifernih okoljih neprimerno večje posledice kot v osrednji Sloveniji, ali v velikih mestih, zato je del naše splošne ocene kajpada lahko zaskrbljenost. Prikrajšani smo vsi skupaj za skupno dobro, ki ga lokalni dejavniki ne morejo nadomestiti. S kakimi zasebnimi pobudami in podjetnostjo v kulturi pa v tem okolju verjetno tudi ne gre preveč računati."

Vincetič: "Menim, da se splošnega stanja kulture ne da izmeriti s statističnimi parametri, lahko paga seveda ocenjujem s svojega razglednega stolpa: opažajo se premiki, veliko je k temu prispeval tudi lanski EPK, vendar še zmeraj daleč capljamo za osrednjo Slovenijo. Vznik ljubiteljskih kulturnih društev, razmah ljudskega godčevstva, tudi igralstva ter prostočasovno literariziranje ne prispeva h kvaliteti, pač pa zgolj h kvantiteti, zato me ne čudi, da večina tkim. kulturnih produktov ostane v mejah naše regije. Manjka seveda vsaj polprofesionalno gledališče; ena produkcija letno je seveda premalo, pa še ta je na prvo roko računala na komedijskost, kar seveda pritegne občinstvo, ki se zadnje čase raje zabava, kot polni svoje baterije s poglobljeno vsebino."

Just: "Ta odgovor pišem iz prepričanja, da je kultura vrednota. Da je kultura tisti segment sodobne družbe, ki je nujen za njeno duhovno integriteto in napredek. Ker pa dandanes v slovenskih politično-ekonomskih logih z vrednotami bolj slabo kaže in v njih slišijo predvsem na verze á la »grab'te d'narje vkup gotove, / kupovajte si gradove« (Prešeren, Glosa), naj dodam še to: kultura je tudi realna družbena vrednost in ne t.i. poraba, kakor bi nas radi prepričali svečeniki profita in njihovi ubogljivi skrbniki državne blagajne. Naj s področja izdajanja knjig, ki mi je nekoliko bolj poznano, navedem samo en zgovoren empirični podatek, s katerim je pred časom postregel Slavko Pregl, takrat še direktor Javne agencije za knjigo: slovenska država pobere od davka na knjigo več denarja, kot ga v obliki subvencij investira v knjigo. Kar seveda pomeni, da tisti, ki nam govorijo, kako je slovenska knjiga poraba, sami porabljajo denar od nje za druge namene. Verjetno tudi za krpanje finančnih lukenj v slovenskih državnih bankah, ki jih zagotovo ni napravila slovenska knjiga oz. slovenska kultura nasploh.

Zato se v odgovoru na vaše vprašanje o stanju kulture v Pomurju ne bmorem izogniti razmerju med kulturo in politiko. To razmerje je tudi v Pomurju zaznamovano s prej omenjeno negativno paradigmo. Nobena skrivnost ni, da v marsikateri pomurski občini z denarjem, ki ga od države namensko dobijo za sofinanciranje kulturnih institucij, raje nenamensko pokrpajo kakšno drugo luknjo, pač v slogu, kultura bo že počakala, saj pevec, kakor je potožil že Prešeren v Glosi, »živi, umrjè brez d'narja«.

Pa še zdaleč ne gre samo za denar, ki ga za t.i. človeške vire, kamor kreatorji naše prihodnosti predalčkajo kulturo, pri nas tako ali tako zmeraj primanjkuje. Gre tudi za to, koliko je kultura udeležena pri odločanju o sami sebi in o družbenem življenju nasploh.

Pomurje ima velik kulturni potencial. Predstavljajo ga številni kulturni ustvarjalci, med njimi tudi kar nekaj izjemnih umetnikov. Predstavlja ga tudi naša kulturna dediščina, specifično zaznamovana s konfesionalno in etnično pisanostjo ter stičnostjo našega prostora z južnoslovanskim, madžarskim in nemškim kulturnim prostorom. Pa je ta potencial izkoriščen? Ali tisti, ki krojijo našo sedanjost in odločajo o naši prihodnosti, slišijo glas kulturnikov, upoštevajo kulturno sfero kot partnerja pri svojih odločitvah? Menim, da premalo. Naj mnenje podkrepim z naslednjima dejstvoma.

1. Regionalni razvojni svet za Pomurje, ki se je konstituiral 21. 9. 2012 in je »organ usklajevanja razvojnih pobud in razvojnih interesov v regiji«, ima odbor za gospodarstvo, odbor za turizem, odbor za človeške vire, odbor za okolje, prostor in infrastrukturo ter odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja. V nobenem odboru, niti v tistem »matičnem« za človeške vire in v tistem »sorodnem« za turizem, ni nobenega predstavnikov pomurske kulture. Ne npr. predstavnikov pomurskih regionalnih kulturnih institucij, ne predstavnikov imenitnih in nacionalno ter mednarodno priznanih kulturnih ustvarjalcev.

2. Regionalni razvojni program pomurske regije 2007-2013 v poglavju 2.5.2. Kultura povzema prioritete, ki so bile zapisane v predhodnem regionalnem razvojnem programu Pomurje 2000+ ter obenem ugotavlja, da dotlej izvedeni projekti niso zagotovili skladnega kulturnega razvoja regije in da je regija kulturno podhranjena. A vsebina ukrepov 7.2.5.1, 7.2.5.2, 7.2.5.3 in 7.2.5.4 v poglavju 7.2.5 Program – razvoj kulture in ohranjanje kulturne dediščine ter projektov, s katerimi naj bi jih uresničili (kar nekaj jih ni bilo uresničenih ali so celo neslavno propadli ali imajo bolj malo skupnega s kulturo), kaže, da so bili oblikovani po interesih in volji vplivnejših lokalnih skupnosti, ne pa v skladu z vizijo skladnega in celovitega kulturnega razvoja regije.

Zaradi tega nekdaj zapisane prioritete, kot so npr. redefiniranje kulturne vloge regije, ustanovitev profesionalnih umetniških institucij, dograditev mreže kulturnih institucij (pokrajinski arhiv, pokrajinski zavod za varstvo nepremične kulturne dediščine), organizirano zagotavljanje osnovnih pogojev za umetniško ustvarjanje, ustanovitev regijskega kulturnega centra za spodbujanje ustvarjalnosti, izvedba temeljnih študij o kulturi regije, kultur(n)a (politika) kot neizogibni sestavni del politike, ustvarjanje pogojev za multidisciplinarno kulturo mladih, celovita kulturna promocija regije, še zmeraj ostajajo neuresničene želje.

Izključenost kulturne sfere iz odločanja o sedanjosti in prihodnosti regije in odtujeno politično odločanje o kulturi kažejo, da je odnos politike do pomurske kulture zgolj ritualen. V dneh okrog slovenskega kulturnega praznika se tudi v Pomurju izjemno poveča zanimanje politike za kulturnike. Od politike postavljeni organizatorji občinskih kulturnih proslav med kulturnimi ustvarjalci ihtavo iščejo slavnostne govornike. In slednji v upanju, da bodo njihove izbrane besede tokrat morda spodbudile vsaj premislek, če že ne resnejši odziv, stopajo na odre. A ko vzhičene besede o pomenu kulture za naš narod in za naše življenje izzvenijo, ko odrske luči ugasnejo in politiki zapustijo sedeže v prvih vrstah, je do naslednjega 8. februarja – razen redkih častnih izjem – tudi konec njihovega stika s kulturo. Ritual, ki se že predolgo ponavlja."

Ali se dovzetnost Pomurcev do kulture spreminja?

Lainšček. "Spet je verjetno mogoče kaj reči le o razlikah. Na področju elitne kulture se je gotovo že oblikoval dovolj prepoznaven sloj, značilen za primerljiva okolja, pa tudi na področju alternativne kulture mislim, da gre razvoj v korak s časom. Se mi pa zdijo ta naša malomeščanska in vaška okolja zelo na dnu, kar zadeva množično kulturo. Ne vem, res, če sem še bil kje v Sloveniji, kjer bi bila tovrstna potrošniška roba tako na ceni in bi bile prav največje poenostavitve in bizarnosti tako v veljavi. Ne vem, zakaj je temu tako, vem pa, da ima veliko več neposrednih, pa tudi zahrbtnih učinkov, kot se morda na prvi pogled zdi. V socialnem smislu se namreč odnos do kulture, take in drugačne, nujno odraža v mnogih segmentih našega skupnega bivanja."

Vincetič: "Pomurci, kot vsi drugi, padajo na trendovstvo, zato ne preseneča, da se udeležujejo predvsem tistih prireditev, ki so "razglašene" kot uspešne. Ne vem, če se spreminja, povečini srečujem na kulturnih prireditvah, ki jih sam obiskujem, iste obraze. Vsepovsod je premalo je mladih, pa tudi tkim. izobraženi kader (učiteljstvo, tehnični kader, uradniki ...) moram glede tega okarati. Odkar je namreč svet postal globalna vas, postajamo zgolj pasivni komzumenti, ki se zadovoljijo s tem, kar jim trenutno ponuja miza. A, žal, prevečkrat in postano ali prežgano jed. Ki bolj tišči v želodcu, kot nas dela sitostne in zadovoljne. Vsaj mene."

Just: "Če bi to vprašali akviziterje knjig, galeriste, gledališčnike in druge ponudnike plačljivih kulturnih dobrin, bi vam verjetno odgovorili, da ne, kajti v tem kulturnem segmentu je Pomurje zaradi svoje ekonomsko- socialne šibkosti še bolj hendikepirano kot druge slovenske pokrajine. A sam imam vtis, da se zanimanje Pomurcev za kulturo povečuje. Tako v artikuliranju odnosa do nje kot v aktivni udeleženosti v njej. Slednje je še zlasti opazno na podeželju, kjer je v zadnjih nekaj letih opazno narastlo število kulturno-umetniških in kulturno-turističnih društev, z njimi pa tudi število raznolikih kulturnih prireditev. Tudi v mestnih in primestnih okoljih je ljubiteljska kultura vpliven kulturni dejavnik. S tem – in tudi z lahkotnejšo kulturno ponudbo urbanih okolij - se v pomurski kulturi, na splošno gledano, povečujejo atributi ljudskosti. Pogrešam pa moderne, inovativne, izzivalne kulturno-umetniške prakse. Njihovega primanjkljaja tudi močna in odmevna alternativna mladinska (zlasti glasbena) kultura ne more nadomestiti."