V Grajski dvorani Murska Sobota so gostili Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s tragikomično fantazmo Neskončno šteti dnevi
Avtor drame Andrej E. Skubic je vsebino igre zgradil na podlagi neke davne zgodbe o podobi ženske, ki jo nasilni ljubimec priklene na radiator. Lik ženske, ki se ujame v zanko svoje pretirane dobrote uteleša kelnarca Neža (Marjuta Slamič), s paleto čustvenih stanj od altruizma, pesimizma do roba psihičnega zloma. Matjaž, dolgotrajno brezposeln, sicer pa Nežin fant (Primož Pirnat), je pravi magnet za Nežo, sčasoma pa tudi njen pravi epicenter zla. Matjaž s svojimi kompleksi postane nevaren oborožen ugrabitelj vseh, ki zahajajo v pajzl. To so falirani študent z zajedljivim egom (Kristijan Guček), njegova oziroma Nežkina simpatizerka in neizkušena novinarka Petra (Arna Hadžialjevič‡), zanemarjeni, v Nežo zaljubljeni, potentni invalid (Vojko Belšak), upokojeni učitelj, imenovan ata, s še aktivnim pedagoškim kazalcem (Jože Horvat) ter mamka, ki ji tovrstni pajzli gredo na bruhanje (Mira Lampe Vujičič‡). Vsi omenjeni so neke vrste anonimneži (starost, faliranost, premajhna izobrazba, brezposelnost). Največji teoristični korak iz anonimnosti in dušeče brezposelnosti naredi Matjaž z oboroženo ugrabitvijo vseh, ki ga obdajajo.
Režiser stopnjuje utesnjenost publike s pokom kalašnikova. Vrhunec utesnjenosti povzroči trenutek, ko se publika dejansko zave, da je na odru pravo orožje (vendar s slepimi metki, pa vendarle) in vanjo naperjeno pravo orožje zbuja v gledalcu bežno misel: »Predstava ali terorostični napad?«
Vključevanje kapitalistične tržne naravnanosti Latin kaže z vključevanjem oglaševalske industrije, ki pride najizraziteje na dan z jedko izjavo študenta, ki se namrdne ob Nežine podplutbe okrog oči, katere ji zada Matjaž s pretepom: »Super make up – ker se ceniš«.
Pri uprizoritvi so še sodelovali dramaturginja Martina Mrhar, lektor Srečko Fišer, scenografka Mojca Kocbek Vimos, kostumografka Tanja Zorn Grželj, glasbo je izbral režiser Matjaž Latin, zvokovni material je obdelal Sebastijan Duh, avtor videa je Nejc Saje kot oblikovalec luči je sodeloval tudi Samo Oblokar.
FOTO: Foto atelje Pavšič Zavadlav
TEKST: Janja Bürmen
