Vsaka tri leta Murska Sobota gosti mednarodni umetniški dogodek. Letos pod naslovom Deljene identitete: Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom.
Med izobiljem bienalov in trienalov po svetu ima Evropski trienale male plastike v Murski Soboti zgodovinsko in edinstveno pozicijo. Od svojih začetkov leta 1973, takrat kot Jugoslovanski bienale, od leta 1999 naprej pa kot trienale, se je odvilo 16 razstav. Murskosoboški trienale je znan kot eden izmed dveh osrednjih dogodkov, posvečenih mali plastiki – drugi, morda bolj poznan "zahodnoevropski publiki", se od leta 1980 odvija v Fellbachu v Nemčiji. Slovenski trienale se odlikuje po izključno evropski naravnanosti, saj povezuje nekdanjo Vzhodno in Srednjo Evropo z Zahodno Evropo.
Prilagoditev razstave lokalnemu kontekstu
Kot umetniškega vodjo 17. trienala je Galerija Murska Sobota k sodelovanju povabila francosko kuratorko Katio Baudin, ki sicer deluje v Nemčiji. Vodenje trienala zanjo predstavlja številne izzive. Njen cilj je bi, da za trienale izbere temo, ki se neločljivo navezuje na lokalni kontekst: mejno geografsko lego Murske Sobote in njeno oscilacijsko identiteto madžarskega, jugoslovanskega in zdaj slovenskega mesta ter tradicionalne ekonomske značilnosti – od lončarskih vasi do vzpona in padca tekstilne industrije. Razstava je naravnava tudi na lokalno prebivalstvo, ki je "relativno izolirano od večjih mest in manj seznanjeno z najsodobnejšim razvojem umetnosti".
Razstava oblikovana v štirih enotah
Trienale se osredotoča na nekatere izmed najbolj pomembnih vezi med ustvarjalci in rokodelci oziroma tradicionalnimi industrijami v Evropi, pri čemer bodo predstavljeni unikatni izdelki, predvsem s področja stekla in porcelana. Razstavo sestavljajo štiri enote. Uvodnemu Big bangu, ki poudarja izvor teme, sledijo tri enote, imenovane Konstelacije. Slednje so po vrsto razdeljene na teme oz. Satelite, ki jih ponazarjajo posamezne mize. Skozi razstavo, ki je na ogled do 24. marca prihodnje leto vas bo vodil natisnjen prospekt.
Kaj je mala plastika?
Umetniški vodja prvega trienala Christoph Brockhaus je malo plastiko definiral kot tisto, kar je mogoče prijeti, nesti in objeti z rokami. Umetnine torej naj ne bi zavzemala več kot kubični meter prostora. Umetnik Franc Purg pa je v preteklosti zapisal, da je mala plastika izum bienalov in komercialnih galerij v času visokega modernizma, ki je iz čisto pragmatičnih razlogov uvedel v kiparstvo kipe, primernejše za transport, opremo stanovanj itd., in tako smo dobili malo plastiko, le navidezno nasprotno pa je taisti pragmatizem v slikarstvo prinesel veliko sliko, ki je zapolnjevala velike stene novih galerij moderne umetnosti.
