Inhofova študija se nanaša na obravnavo figur in slikarstva umetnika Zdenka Huzjana, v njej je zajet tudi pregled prekmurskega slikarstva. Huzjan velja za slikarja, ki se že od začetkov svojega ustvarjanja ukvarja s tematiko človeške eksistence, z minljivostjo. Gre za globoko eksistencialno slikarstvo. Huzjan je na predstavitvi knjige dejal, da je nanj močno vplival pisatelj Jean Paul Sartre, ki ga je prepričal, da je nad nami neskončno veliko vesolje, ki pa ne nudi opore, zato se človek stalno zateka v neka bivališča, kjer se počuti varnega. »Ta razmišljanja so se potem združila z mojim načinom življenja in tako je ta antropološka figura dobila globlji pomen,« je še dodal Huzjan.
Strah sodobne civilizacije
Huzjan se v svojih delih loteva vprašanja posameznikovega bivanja in soočanja s strahovi. Njegovo slikarstvo je že od začetkov v sredini 70. let 20. stoletja posvečeno temu dialogu. »Glavni nosilec eksistencialne stiske pri Huzjanu vseskozi ostaja groteskna podoba čudnega bitja, ki je človeku ravno toliko podobno, koliko se od njega razlikuje. Njegove podobe izpričujejo nekaj nenavadnega in predvsem nekaj tujega. Nekaj, čemur v uradnem pojmovanju sveta ne najdemo pravega mesta,« je razmišljal Robert Inhof.
