Njegovi junaki iščejo tisto, česar ni mogoče najti
Pisatelj Vladimir P. Štefanec je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in umetnostne zgodovine. Nekaj časa je živel v Murski Soboti, sedaj pa živi v Ljubljani. Poleg proze piše publicistična besedila o prevodni književnosti in likovni umetnosti, v zadnjem času pa daje velik poudarek kriminalkam, kajti sam sodi v generacijo, ki je odraščala z žanrskimi vsebinami, zato tudi nima nobenih predsodkov do žanrskega tipa literarnega ustvarjanja. Sicer pa so ravno kriminalke tiste, ki mu dajejo priložnost, da se lahko ukvarja s sodobno družbo, saj tukaj lahko zajame teme, ki jih sicer morda ne bi. Na literarnem večeru je pisatelj še največ pozornosti namenil predstavitvi romana Republika jutranje rose, ki je bil tudi nominiran za nagrado kresnik.
Usoda soboškega judovstva
Dogajanje v romanu Republika jutranje rose je postavljeno v začetek 20. stoletja v Mursko Soboto, ki je takrat živela v nepredvidljivih in viharnih časih pred in med prvo svetovno vojno ter po njej, ko je pokrajina na skrajnem vzhodu Slovenije doživela ogromno preobratov. Štefanec je izpostavil idejni svet romana: »Moj idejni svet je sestavljen iz večih ravni, in sicer gre za nazore glavnega junaka, ki je zelo specifičen človek, ker je po eni strani steber t. i. soboškega meščanstva, po drugi strani je pripadnik judovske manjšine, ki je bila občutljiva na zgodovinske pretrese, in ki je ob vsakem turbulentnem dogodku morala plačati precejšen davek, kajti ljudje radi iščejo krivca v nekom, ki je drugačen. Skozi roman se pretakajo elementi judovske kabale, potem grška filozofija Marka Avrelija, ki je blizu mojemu junaku. Moj junak je sicer individuum, ampak se preko njega kaže usoda soboškega judovstva. Nisem se želel lotevati zgodbe holokavsta, ampak sem namerno postavil dogajanje pred tem, ko so se pa vendarle tudi že dogajale stvari, ki so kazale na neko pomanjkanje tolerance.« Pisatelj je vključil ogromno zgodovinskih dejstev, kar je razvidno v romanu, ko glavnega junaka Augusta Lamma, sodnika in pripadnika judovske skupnosti, zaznamujejo zgodovinske okoliščine, na katere nima vpliva.
Dogajanje je postavljeno v Mursko Soboto
»Ta knjiga je moja edina knjiga, ki je postavljena v Mursko Soboto, saj ponavadi svoje knjige postavim v neko univerzalno okolje, ki ima neke evropske značilnosti. Republika jutranje rose je vsekakor bila odraz moje potrebe, ko sem čutil, da moram to napisati. Res je, da sem se preselil v Ljubljano, ampak v Murski Soboti sem vseeno živel nekaj časa, tako da sem čutil zavezo, da tudi Murski Soboti posvetim knjigo. To mi sploh ni bilo težko ravno zaradi neverjetno zanimive zgodovinske dediščine in zato je izjemno primerna za literarno obdelavo,« je povedal pisatelj. Iz celotnega avtorjevega opusa najbolj izstopa nek koncept pravičnosti, kajti v njegovih zgodbah nastopajo ljudje, ki iščejo to, kar ni mogoče najti. Trudijo se, da bi tudi sami prispevali nekaj k dobrobiti družbe, a jim to najbolj ne uspeva.
