Društvo Anima opozarja na alarmanten primer krutosti do živali.
Po pripovedi očividcev je bila mlada račka rahlo poškodovana – imela je poškodovan kljun, a je še vedno lahko jedla in se gibala. Bila je nekoliko bolj zaupljiva do ljudi, kar ji je bilo usodno. Fant je pripravil trnek z vabo in ga večkrat vrgel proti rački, dokler ni zagrabila.
Ko jo je ujel, je začel vleči, pri čemer naj bi, kot piše društvo, iz telesa potegnil tkivo – najverjetneje del notranjih organov. Račka se je zvijala v bolečinah in na koncu poginila.
Še bolj pretresljivo je, da je fant ob tem smejal, starši pa so verbalno napadli ljudi, ki so opozorili na njegovo dejanje. »Namesto da bi otroka ustavili in mu pokazali, kaj je prav, so njegovo dejanje opravičevali – in s tem jasno sporočili, da je krutost sprejemljiva,« opozarja društvo Anima.
Društvo v zapis razširi kritiko na vrednote sodobne družbe. Pri štirinajstih letih naj bi otroci že razumeli posledice svojih dejanj.
Takšno dejanje ni impulz, temveč načrtovano dejanje, motivirano z občutkom moči ali zabave na račun šibkejšega. To je, kot pišejo, jasen simptom sistemskega odpovedovanja pri vzgoji, vrednotah in družbenem zgledu.
»Morski galebi, race, čigre, kormorani, ježki, kuščarice, ribe, rakci – niso le lokalni okraski, temveč čuteča bitja, ki čutijo bolečino in imajo nagon po preživetju. A nimajo glasu, da bi se branila pred našo brezčutnostjo,« opozarja društvo.
Zapis se zaključi s svarilom, da sočutje ni samoumevno, temveč se ga je treba učiti in ga z zgledom prenašati na otroke. Če bomo kot družba nadaljevali z normalizacijo nasilja nad živalmi, bomo izgubili tudi temelj lastne človečnosti.
Ko štirinajstletnik za zabavo pohabi račko pred očmi turistov in otrok, je to tudi odraz nas – vasi, ki ni znala pravočasno reči: »To ni prav. Življenje je dragoceno. Vsako življenje,« zaključujejo pri Anima – Animals Matter.