Foto in video: iz bioplinarne v Motvarjevcih iztekla gnojnica

| v Kronika

Včeraj okoli 16. ure je v bioplinarni v Motvarjecih pri Murski Soboti začela odtekati gnojnica na cesto in v jarek. V Kobiljski potok je izteklo 14 kubičnih metrov gnojnice. V bližini Kobiljski potok.

V kompleksu bioplinarne je na enem od silosov v vasi Motvarjevci včeraj prišlo do okvare sonde na prečrpališču za odpadno gnojnico, zato je prišlo do izlitja. Približno 14 kubičnih metrov gnojnice se je razlilo po dvorišču bioplinarne in odtekalo v Kobiljski potok. Pristojne službe so odvzele vzorce vode, ki jih bodo analizirali. Policisti, ki obvestila še zbirajo, pa bodo po prejetih analizah ugotovili, ali obstajajo elementi suma storitve kaznivega dejanja.

Bioplinarna Panvite - Ekoteh z vhodom gnojevke in koruzne silaže letno proizvede 6.500.000 kWh električne energije letno. Zgrajena je v neposredni bližini Panvitine piščančje farme, kot menijo v posebno iniciativno združeni vaščani Motvarjevec, pa je bioplinarna zgrajena preblizu strnjenega naselja, saj se iz nje širi hrup in smrad.

Foto in video: Timea Bogdan



 

Komentarji

Duncan McLaud

Najležej je pokaserati pejneze, te pa ka te briga, naj sama dela pare za sebej, ka mo to pazili!

Mihy

Odlična "referenca" za vse bodoče bioplinarne :)

vanek sraka

...tak nan pa trbej...samo v našoj regiji (Pomurje) se tak na velko gradijo bioplinarne...indri so nej tak nouri, ka bi si te smrad na dvour vlekli...rejsan je nej vse v pejnezaj...!!!...!!!...zakoj pa te gorenci pa primorci nejso tak smotani, ka bi meli bioplinarne...???...čiglij se za gradnjo dobijo subvencije...!!!...

vanek sraka

...kakšoga velkoga haska od te elektrike tak nega...pa še investicija, čiglij subvencionejrana se ne povrne v dvajsetij lejtaj...ka ne bon gučal kelko kukarce do spajsali...namesto ka bi pouvali žitarice za hrano, štera nan tak eli tak primank"vle...!!!...!!!...

fkdolovo

san se glij šeto tan mimo pa v pij*do lükovo, kak zasmrdelo

igica

itak...te pa malo pogledni še v sosednjo Avstrijo pa še dale gor v Nemčijo ge so bioplinarne "krive" ka so se odločili, ka do vse jedrske elektrarne dol zaprli. Naj omejnin še Dansko, Švedsko pa še Nizozemsko ge je bioplinar mnogo, mnogo. Nenazadnje do letos na Hrvaškon napravli več bioplinar kak jih je trenutno v Sloveniji.
Lejko bi bili ponosni na to ka je glih Pomurje tista pokrajina, ge je tej del obnovljivih virov energije najbole razviti.
Mimogrede...investicija bi se okvirno mogla povrnit v 10ih letih.
V sloveniji mamo 26.000 hektarof neobedelanih kmetijskih površin...sicer san nej pristaš uporabe žit v energetske namene, ob tak niski samooskrbi, san pa sledejčoga mnenja. Bole uporabiti neobdelana kmetijska zemljišča v energetske namene, ker je tudi samooskrba z elektiko slaba, kak pa ta zemljišča pustiti v zaraščanje. Je pa rejsan, ka se zaradi uporabe žit v energetske namene, pri kmetih povečuje tudi odkupna cejna žit. Kar je za kmete dobro. Sicer pa se mi zdi zakon o podporah električne energije čista dober, ker davle podpore samo za tiste bioplinarne kere uporabljajo substrate v katerih je menje kak 40 % žit oz silaže. Ostalo so organski "odpadki", če ščejo meti podpore.
Ok, tu je govora o razlitju gnojnice...dejstvo je, ka je gnojevka organski "odpadek" in je uporaba predelane gnojevke, ali gnojnice in hlevskoga gnoja preci uporabnejša za gnojenje, kak pa nepredelana gnojevka, poulek toga pa bi še lejko naštevo prednosti tovrstnih tehnologij.

janči27

igica, napravi se eno doma na svojem dvorišču, če ti diši

Swan

janči ti pa si potem naredi eno jedrsko če ti je ljubša ali pa še boljše termoelektrarno.

igica

ufff janči...o ton san že razmišljo, samo se zatekne že na začejtki. Samo ka bi meu substrate pa bi realiziro. Ka bi se pa mejno s kmeti o substrataj...tu ne bi bilou uspeha. Mimogrede...na Finskon si kmetje zaradi kolobarja izmenjujejo svoje zemle.

Wizeman

Ajde, itak, prazno slamo mlatiš. Nikšoga eksterskoga smrada nega čüjtiti v okolici biolinarne, ali či pčeč, dosta menje smrdi fse fküper, kak pa či bi na njivo pelo gnojšnico. Panviti se investicija ešče prle povrne, zatou ka bi vačik mogla plačüvati drage odvoze raznih odpadnih produktov s farm, klavnic ipd. Pouleg fsega je tü še kogeneracija toploute, štera se nüca za segrejvanje farme, pa či civilna iniciatijva ne bi bijla tak škodoželna, bi se lejko zašenki ali pa za male pjneze ešče okoliške kuče segrejvale.
Zatou ti predlagan, idi se na lijce mesta prepričat - smrdij menje kak obična štala, brnij pa nikaj glasnej kak klimatska naprava. Ali naše birke je tak zlejka naplahtati, razvitin državan pa tou nikaj ne smrdij, nan princeskan na zrni grajščeka pa tak fejst......

Daddy Cool

Mi smo se zadnjič pelali mimo bioplinarne tu pri letališču v Rakičanu, pa tudi ni nič smrdelo okoli.

bobbyz

Saj pa ne smrdi, to samo smotani narod tak misle ;)

vanek sraka

...jes san nej nasprotnik alternativne energije iz obnovlijvij virov...pri bioplinarnaj me mouti, ka notri pajsajo hrano za lidij... namesto ka bi pucali zarasline, nasipe rek potokov,...pa te tou pajsali...podpertan sunčne elektrarne...ge mamo domače slovenske proizvajalce sistemof-BISOL naprimer...elktrarne na vter, štere bi lejko krasijle Goričko, pa Prlekijo kak klopotci...!!!...

Wizeman

@Daddy_Cool
No, ja pri Gezeraj (rakičan) nemreš glij praviti, ka ne smrdij, ali tou ne smrdj bioplinarna, liki svinjska farma. Domnejvle se, ka zdaj, gda ide gnojšnica fčasik v predelavo, nede več tak fejst vunjalo.
Itak, maš praf, ges san tüdi nasprotnik bioplinarn, štere kürijo predvsem hrano. Takšnin sploj nebi dau subvencij, in mijslin, ka do te friško odpravljene. Drüjgo pa je, ka se organski ostanki pa odpadki pretvorijo v koristno energjo (letriko pa toplouto), poulek se pridobijva tüdi gnojilo, najvekši hasek pa je, ka se na te način znebijmo raznih stranskih produktov intenzivne živinoreje, šteri ovačik obremenjüjejo okolje - nej samo, ka smrdijo kak küga, ešče nan podtalnico vničavlejo pa delajo toplogredne plijne (metan ipd).

igica

Wizeman...tou si lepo napijsko. Kratko in jedernato. Se v vsen strinjan, samo pa trbej meti v mislih, ka po drujgi strani, če do se uporabljale kmetijske površine z žiti in silažami za proizvodnjo bioplina, de se zaradi menše ponudbe žit živilskim industrijam povejčala odkupna cejna žit. Poulek toga do kmetijske površine, kere se zdaj opuščajo zaradi slabih odkupnih cen tudi obdelane in jih kadar koli lejko uporabiš za proizvodnjo krme/hrane. Ob ton pa bi bilou potrejbno uzakoniti, ka se na takših površinah tudi gnoji (zeleno ali klasično gnojenje), kolobari in ne uporablja traktorof na nafto in ka se ne šprica s FFS (kak pri ekološki pridelavi). Edijno tak bi lejko pravli ka ide za obnovljivi vir energije.
Ker trenutno se ob proizvodnji koruzne silaže za bioplin ponuca mnogo, monogo nafte, olja (za traktore), FFS in pojavlja se problem monokultur in enostranskoga črpanja hranil.
Glede podpor pa san že svoje napijso in tou se mi zdij bistveno, ka so bioplinarne prvenstveno namenjene razgradnji organskih odpadkov.

trot

malomarnost zaposlenega ki je prečrpaval gnojnico

tToRuS

kakršnakoli napaka... onesnaževanje okolja iz bioplinarn kak vidimo ide po tekočem traku. Gnes pa v Nedelici :(

igica

DominicTorreto...tudi naravni "odpadki" so lejko onesnaževala. Najbole de ti jasno, če pomisliš, ka bi ti iz pipe pritekla gnojnica in bi tou pil. Malo dramatizejran....tou je samo primer za razumevanje.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi