Ljubezenska afera, zaradi katere se je na sodišču moral zagovarjati celo murskosoboški škof Peter Štumpf, je dobila svoj epilog na sodišču.
Spomnimo, škof Peter Štumpf se je znašel na zatožni klopi, ker je v lanski domnevni ljubezenski aferi stopil v bran župniku Goranu Kuharju, za katerega je 30 let starejša vernica Lidija Turk Klemenčič trdila, da ima z njim razmerje. Štumpf je takrat javno dejal, da je "ženska neprištevna in da nima stika z realnostjo" in zaradi teh besed ga je začela sodno preganjati Turk Klemenčičeva.
Za kaznivo dejanje razžalitve je sicer predpisana denarna kazen ali celo zapor do šestih mesecev. Soboški škof pa kaznivega dejanja na predobravnanem naroku ni priznal in se je skliceval na cerkevno pravo, zato se je sojenje nadaljevalo na glavni obravnavni, kjer je sodnik Stanislav Jug izvedel predvidene dokazne postopke in zaslišal tako Štumpfa kot njegovo tožnico Lidijo Turk Klemenčič. Danes je na soboškem sodišču potekal izrek sodbe, ki je nedvomno razveselil škofa Štumpfa, a Turk Klemenčičeva je že napovedala pritožbo.
Sodnik Jug je namreč odločil, da škof Peter Štumpf ni storil očitanega kaznivega dejanja razžalitve, vsi stroški postopki pa so tako sedaj na plečih Turk Klemenčičeve.
Štumpf namignil na politično ozadje procesa
Jug je v obrazložitvi oprostilne sodbe poudaril, da z z gotovostjo ni mogel zaključiti, da je imel obtoženi namen zasebno tožilko zaničevati in da je potrebno pri vsakem primeru presojati tudi vse okoliščine, ki so privedle do sporne izjave. Jug je ob tem še izpostavil, da sta cerkev in država pri nas ločena, a da je vodenje škofije vendarle družbena dejavnost, ki ima velik pomen v družabnem življenju.
Sodnik je s poudarkom o ločenosti cerkve in države pri nas odgovoril zagovorniku tožnice Deanu Bačiču, ki je v zaključnem govoru škofu očital, da je njegovo sklicevanje, da je v skladu s cerkvenim pravom ščitil dobro ime cerkve, brez predmetno. Hkrati pa se je spraševal, da je bil namen Štumpfa očitno razžalitev, saj bi mu zaščito dobrega imena omogočali različni ukrepi cerkvenega prava.
Štumpf je sicer v zaključnem zagovoru spomnil, da je bil pri nas zadnji sodni proces voden proti škofu Rožmanu leta 1946 in tokratni proces zoper njega označil kot politični manever. »Gospa je le sredstvo za ljudi, ki želijo destabilizirati škofijo in cerkev ter funkcijo škofa. Ne samo mene osebno, temveč vseh škofov pri nas,« je še dejal Štumpf.
Murskosoboški škof je svoje mnenje, da gre za proces zoper destabilizacijo cerkve obrazložil s tem, da naj bi Klemenčičevi tožbo svetovala dva ugledna odvetnika in ugleden sodnik. »Namesto tožbe bi gospe morali svetovati zdravljenje,« je bil jasen Štumpf in pred sodiščem o Klemenčičevi dejal, da ima očitno psihične težave, ki bi bile potrebne zdravljenja.
Bačič pa spomnil na sodbe politikov
»Po dolgem času je tako lep dan, a žalosten dan za naše pravosodje,« je po sodbi povedal Bačič.
Pojasnil je še, da sta sicer s Turk Klemenčičevo zelo razočarana nad odločitvijo sodišča, ampak sta takšno sodbo tudi pričakovala »glede na to, da smo v zadnjem času imeli podobne sodbe, ko so javne osebe lahko marsikaj povedalE pa niso bile sankcionirane«. Bačič je že napovedal, da bosta s tožnico sodbo izpodbijala.
Štumpf je po sodbi izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo sodnika in dejal, da je s takšno odločitvijo sodnik »utrdil, tako v Pomurju, kakor tudi v Sloveniji, zaupanje v sodišče« . Ob tem je še povedal, da je žalosten, saj do tega procesa po njegovem sploh ne bi smelo biti, bilo je zgolj »sredstvo v rokah nekoga, ki hoče škoditi ugledu katoliške cerkve«.
»Jaz nisem nič drugega storil, kot samo to, da sem zaščitil svojega duhovnika pred žensko, ki ga nadleguje. To traja že pet let in razmere so zares nevzdržne,« je še obrazložil soboški škof po današnjem izreku sodbe.
