Po mnenju zunanjega ministra Karla Erjavca so neizkoriščene priložnosti Pomurja pri gospodarskem sodelovanju s sosednjo Madžarsko.
Pomurje ima ne glede na trenutno stanje dober potencial na področju razvoja, pravi prvi mož Desusa in zunanji minister Karl Erjavec, pri čemer kot ključniva izpostavlja turizem, proizvodnjo ter gospodarsko sodelovanje s sosednjo Madžarsko. “Madžarska je velika država, ima potencial, to je velik trg in prednost Pomurja je poznavanje madžarskega trga in ponekod celo jezika,” na vprašanje glede razvojnih možnosti regije iz stališča zunanjega ministra odgovarja Erjavec.
V pomurskem zakonu ostajajo rezerve
Rezerve pri črpanju sredstev po mnenju minsitra ostajajo tudi v pomurskem zakonu, kjer bi bili potrebni učinkovitejši organi za nadaljno črpanje evropskega denarja, kot je bil primer kohezijskega sodelovanja pri pomurskem vodovodu. “Glede na to, da bo vzhodna Slovenija tudi v naslednji finančni perspektivi prejemala veliko evropskih sredstev, bi bilo smotrno, da se pripravijo tudi določeni projekti, ki bi omogočali črpanje sredstev v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020.”
"Vlada arbitražo sprejema kot dejstvo"
Zunanji minister, ki se je z vladnimi predstavniki mudil na dvodnevnem delovnem obisku v Pomurju, trdi, da nova vlada arbitražo sprejema kot dejstvo. Mejni incidenti, ki so se pripetili tako na obali, kot na obmejem območju so stvar preteklosti, pravi minister in dodaja, da si obe vpleteni “stranki”, tako slovenska kot hrvaška stran namreč želita čimprejšnjo ureditev obmejnih vprašanja. Dejstvo o mirnem reševanju po besedah ministra kaže tudi dogovor o začasni določitvi državne meje, kot je bila na dan 25. junija 1991. Nedoločenost meja, ki povzroča občasna trenja na območjih, so najbolj očitna na slovenskem primorskem, ter na vzhodu države, kot je bil primer mejnega incidenta na Hotizi, kjer so posredovali tudi pripadniki slovenske policije.
Dokončna rešitev mejnega vprašanja v 2014 ali 2015
Rok za oddajo memoranduma pred mednarodnim arbitražnim sodiščem so pristojni v Haagu določili 13. februar prihodnje leto. “Slovenija je v ta namen že v času prejšnje vlade najela močno odvetniško mednarodno ekipo, tako, da računamo, da bomo z našo argumentacijo dosegli tisto, kar pričakujemo. Tukaj je problem meje na Muri, je problem meje na morju,” je pojasnil resorni minister in dodal, da bo pri vprašanju določitve meje največ spregovorjenega prav glede območju na severovzhodu Slovenije ter morski meji na zahodu. Po obravnavanju memoranduma vlade in odbora za zunanjo politiko Erjavec po najbolj optimističnem scenariju pričakuje, da se bo vprašanje glede meje s Hrvaško dokončno rešilo do konca leta 2014 oz. v letu 2015.
V desnosredinsko koalicijo vstopili zaradi politične krize
Na področju notranje politike je po medijski aferi in očitkih o spričevalu poslanca Simčiča, ki je v slovenskem političnem odru postal “persona non grata”, Erjavec pravi, da je stranka konsolidirana in ni posebnih napetosti. Težave v stranki so se sicer pojavile pri odločitvi, da vstopijo v trenutno desnosredinsko koalicijo. “Mi smo se za ta korak odločili iz dveh razlogov: če to ne bi storili, bi zopet zapadli v politično krizo, ker bi bila politična blokada, ne bi mogli oblikovati vlade in bi imeli še ene predčasne volitve. Glede na to, da v Sloveniji predčasne volitve trajajo kar nekaj mesecev, pomeni, da bi letošnje leto izgubili, poslabšal bi se javni finančni položaj države, da bi se še bolj zadolžili,” glede odločitev o predčasnem izstopu iz levosredinske pahorjeve vlade še pravi prvi mož Desusa. Kot drugi razlog za vstop v vladno koalicijo navaja možnosti za večjo pomoč ciljni skupini upokojencev, katerim bi varčevalni ukrepi zarezali v prihodke v večji meri, če bi Desus ostal v opoziciji ali izven parlamentarnega praga.