Turistični boni: Idejo predlagal pomurski podjetnik, ampak je to rešitev slovenskega turizma?

O prizadetosti turizma zaradi koronakrize je bilo že veliko govora. Svetovna pandemija je namreč pomenila velik udarec za to panogo, ki prispeva okoli 12 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, za letos pa se pričakuje celo do 70-odstotni upad glede na prejšnje leto. Od minulega ponedeljka je sicer prišlo do sproščanja ukrepov tudi na področju turizma, saj so svoja vrata lahko odprle manjše nastanitve do 30 sob, toda večji hotelski kompleksi in zdravilišča še ostajajo zaprta. 

Vlada RS je pred dnevi presenetila s predlogom turističnih vačverjev oziroma bonov, ki naj bi jih prejeli vsi državljani za koriščenje v Sloveniji, da bi na ta način pomagali slovenskemu turizmu. Preverili smo, kako na to rešitev gledajo nekateri pomurski turistični ponudniki in strokovnjaki.

Grah predlagal bone, ampak tudi podaljšanje čakanja na delo

Metod Grah iz Term Vivat nam je zaupal, da je ideja za turistične bone pravzaprav zrasla na njegovem zelniku in jo je tudi argumentirano posredoval strokovni vladni skupini, ki je predlog ocenila za kakovosten ter ga navsezadnje vključila v tretji sveženj ukrepov. To je za Sobotainfo potrdil tudi član strokovne skupine Ivan Simič, kateremu je Grah posredoval predlog.

"Predlog gre v smeri povečanja agregatnega povpraševanje, ljudje bomo doma trošili in tudi tisti, ki ne dopustujejo, bodo sedaj izkoristili to priložnost," pojasnjuje Grah in dodaja, da je to dobro za državo, ki bo pobrala več davka na dodano vrednost in po drugi strani tudi za ponudnike, saj bodo lahko vrnili zaposlene iz čakanja na delo, ko se bodo njihove kapacitete ponovno zasedle. 

Ob tem Grah, podobno kot veliko akterjev iz turističnega gospodarstva, opozarja, da bi morali tudi ukrep sofinanciranja čakanja na delo podaljšati vsaj za štiri mesece, če že ne do konca leta, saj ga shema skrajšanega delovnega časa ne more nadomestiti.

"Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za turizem ne pride v poštev, saj gre za specifično dejavnost. Mi ob 20 odstotni zasedenosti potrebujemo zgolj pet natakarjev in tako desetim ne moremo dati delo niti na način skrajšanega delovnega časa," zatrjuje prvi mož term v Moravskih Toplicah, ki od države pričakuje še, da bi se odpovedala določenim dajatvam za namen premostitve likvidnostnih težav ponudnikov.

Je na vidiku črn scenarij?

Grah ocenjuje, da turizem brez podaljšanja ukrepa čakanja na delo ne bo preživel, po njegovih besedah lahko govorimo celo o milijardnih izgubah in več tisočih brezposelnih.

"Turizem ne potrebuje nepovratnih sredstev. Mi potrebujemo zagon skozi povpraševanje in likvidnostno pomoč države," razlaga in še dodaja, da kot primerno pomoč vidi na primer subvencioniranje tržne obrestne mere.

Odprto vprašanje pa ostaja še prihod tujih gostov, ki v slovenskem turizmu predstavljajo več kot 70 odstotkov vseh turistov, v Pomurju pa je delež tujih turistov dobrih 42-odstoten.

"Vsaka država ščiti svoje gospodarske interese, zato tudi Avstrijci še niso odprli mej z nami. Ne bi polemiziral, zakaj smo mi mejo s Hrvaško odprli, ampak nam mora biti v interesu, da rešimo naše turistično gospodarstvo," meni lastnik Vivata, ki pričakuje tudi na tem področju jasen signal naše vlade.

Ocenjuje, da bi bilo smotrno, da naše turistično gospodarstvo odpremo za tuje trge do 20.6, v Termah Vivat pa načrtujejo, da bodo za lokalne trge bazenske komplekse odprli s prvim junijem, če bo to dopuščala epidemiološka situacija v Sloveniji. 

Za podaljšanje čakanja na delo tudi v Banovcih

Podobnega menja so tudi v Termah Banovci, ki sicer ravno tako pozdravljajo ukrep turističnih bonov, ki bodo zagotovo pozitivno vplivali na pomurski turizem.

"Mi to pozdravljamo, gre za dober ukrep, ampak to turizma ne bo rešilo. Upamo pa, da se bo čakanje na delu za turizem podaljšalo, saj turizem potrebuje ta ukrep še kar nekaj mesecev," nam je povedala direktorica Lea Hofman in še dodala, da bi bile obenem za področje turizma potrebne še določene dodatne državne subvencije.

Se bo zaradi zasedenosti vrnil tudi kader?

Miran Blagovič iz Bioterm Mala Nedelja pa je za Sobotainfo povedal, da bo ta ukrep prinesel veliko multiplikativnih učinkov in meni, da je tovrstna pomoč turizmu bistveno boljša rešitev kot, če bi država neposredno dala denar za potrošnjo.

"Na ta način si bomo lahko v pomurskih hotelih zapolnili kapacitete, saj tujih gostov verjetno v večjem obsegu še ne bo tako htro. Pomembno pa je tudi to, da bomo to koristili samo v Sloveniji, saj ni na nas, da rešujemo hrvaški turizem," pravi Blagovič.

Glede podaljšanja ukrepa čakanja na delu, pa je prvi mož bioterm nekoliko drugačnega mnenja od večine kolegov, saj meni, da čakanja na delo ne bo, v kolikor bo prišlo do zapolnitve kapacitet in bo kader potreben.

"Subvencioniranje ljudi na čakanju je bil sicer nujen ukrep, ampak dolgoročno ne prinaša dodatnega dela. Od tega na dolgi rok nima nič ne država, in niti ne mi, zato kot rešitev vidim predvsem turistične bone" ocenjuje in še dodaja, da bi boni morali biti v veljavi že od 15. junija za njihov maksimalni izkoristek

V Biotermah Mala Nedelja sicer načrtujejo ponoven zagon s petim junijem, čakajo pa še na zeleno luč pristojnih glede bazenskega kompleksa, ki predstavlja njihovo ključno ponudbo. Njihove kapacitete pa niso v popolni osami, saj trenutno gostijo študente medicine, ki nudijo pomoč v Domu starejših Ljutomer. 

Od vlade pričakovali več

Za mnenje smo povprašali še Uroša Kamenška, predsednika Pomurske turistične zveze, ki napoveduje dolgotrajno in negotovo oživljanje turizma. Po njegovem mnenju je vlada s tretjim svežnjem ukrepom le delno odgovorila na težave slovenskega turizma, obenem pa še vedno ni znana časovnica odpiranja večine namestitvenih kapacitet, niti smernice njihovega delovanja, predvsem pa je prisotna velika negotovost glede odpiranja državnih mej.

Delež domačih gostov v Pomurju bo še večji

Tudi Kamenšek je mnenja, da bi bilo treba podaljšati ukrep čakanja na delo za dlje časa, saj bo na račun počasnega zagona turizma ogroženih veliko delovnih mest, poleg tega pa je zaradi vladnih ukrepov odpovedanih tudi večina prireditev in festivalov, ki so predstavljali dodano vrednost pomurski turistični ponudbi.

"Kot zelo pozitivno pa pozdravljamo uvedbo turističnih bonov, s pomočjo katerih se bo pospeševal obisk domačih gostov in njihova turistična potrošnja. Pomurje je že v preteklih letih beležilo čez 50 odstotkov ustvarjenih nočitev s strani domačih gostov, zato smo optimistični v želji, da se ta odstotek še poveča," je še povedal predsednik PTZ, ki upa, da bodo ukrepi čim prej dosegli svoj namen in se bodo zaposleni lahko vrnili na svoja delovna mesta. Kot pravi, se turistični rezultati sicer merijo v številkah, ampak še vedno velja rek "Turizem smo ljudje".

Boni bodo prinesli 5 milijonov nočitev

Vodja strokovna skupine, ki je sestavljala protikorona ukrepe, Matej Lahovnik je sicer potrdil, da se bo ukrep čakanja na delo za turistično panogo podaljšal zgolj za en mesec.

Po njegovem mnenju so pričakovanja turističnih delavcev bila glede tega nerealna, saj je namen vladnih ukrepov, da se spodbudi potrošnja "Ne pa, da v celoti zamudimo turistično sezono, ki vrhunec doseže julija, avgusta in tudi septembra".

Turistične bone pa bodo dobili vsi državljani, polnoletni 200 evrov in otroci 50 evrov. Iz tega naslova pričakujejo dodatnih 5 milijonov nočitev v slovenskem turizmu, ki je sicer v lanskem letu zabeležil dobrih 15 milijonov nočitev, od tega so turisti v Pomurju ustvarili dober milijon nočitev.