Primož Kelenc poudarja, da biodinamika kot celosten, naravnim ritmom zavezan pristop kmetovanja omogoča pridelavo resnično hranilne hrane ter ohranjanje rodovitne zemlje za prihodnje generacije.
V tokratni oddaji AgriNextGen – Nova generacija trajnostnega kmetijstva na televiziji IDEA je bil gost Primož Kelenc.
Primož Kelenc iz Stojncev pri Ptuju že petnajst let prideluje zelenjavo po načelih biodinamike – kmetijskega pristopa, ki presega ekološko pridelavo in zahteva življenje v popolnem soglasju z naravnimi ritmi.
V deželi, kjer masovna pridelava in uvožena zelenjava prevladujeta na policah trgovin, si družina Kelenc upa biti drugačna.
Na sedmih hektarjih kmetijskih zemljišč ob Ptuju pridelujejo okoli 30 vrst zelenjave brez sintetičnih sredstev, brez razkuženih semen, včasih celo brez motokultivatorja – le z rokami, motiko in globokim razumevanjem naravnih procesov.
Podpora v okviru kmetijske politike
V okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo biodinamične kmetije sodijo med ekološke kmetije.
Pridobitev znamke Demeter je namreč mogoča le na kmetijah, ki so predhodno uradno certificirane kot ekološke – to je tudi pogoj v sistemu nadzora Evropske unije za Demeter certifikacijo.
Ekološke kmetije se lahko vključijo v več podpornih ukrepov Skupne kmetijske politike. Najpomembnejša sta intervencija za ekološko kmetovanje v drugem stebru ter eko-sheme, kjer ekološke kmetije praviloma izpolnjujejo pogoje za EKOS 1 – ekološko pridelavo.
Dodatno lahko sodelujejo tudi v shemah, ki spodbujajo ohranjanje rodovitnih tal, rastlinskega pokrova, biotske raznovrstnosti ter zmanjševanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
Eko-shema je posebna oblika letnega plačila, namenjena kmetom, ki uvedejo dodatne, okolju koristne prakse nad obveznim standardom pogojenosti. S tem Skupna kmetijska politika spodbuja tiste kmetije, ki s trajnostnimi pristopi – kot so ekološka in biodinamična pridelava – prispevajo k varovanju tal, podnebja in narave v Sloveniji.
Kelenc opisuje svoje stranke kot zelo specifične – to so ljudje, ki razumejo, da je preventivno gledano biodinamična hrana cenejša, saj je energijsko močnejša in tretirana kot zdravilo.
Čeprav biodinamična kmetija Kelenc ni tretirana drugače kot ekološke kmetije pri subvencijah, družina upa, da bo v prihodnosti več posluha za posebnosti biodinamične pridelave.
Od konvencionalne k biodinamični poti
Primoža Kelenca je do biodinamike pripeljala radovednost. Odraščal je v zelenjadarski družini, kjer so obdelovali 25 hektarjev zelenjave po konvencionalnih metodah.
Ko tehnološka nadgradnja ni bila več mogoča, se je družina začela spraševati o celostnem pristopu k pridelavi. Pot jih je najprej vodila do ekološkega kmetovanja, nato pa še korak dlje – do biodinamike.
Ta pristop je utemeljil Rudolf Steiner v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, a kot poudarja Kelenc, biodinamika kot način kmetovanja obstaja od nekdaj. Ljudje so morali živeti v skladu z naravnimi ritmi, saj drugih možnosti za preživetje ni bilo.
Več kot le ekološka pridelava
Če konvencionalne kmetije uporabljajo sintetične fitofarmacevtske pripravke, ekološke pa biološke alternative, biodinamika gre še korak dlje.
»Pri nas biodinamiki teh preparatov ne uporabljamo, ampak v bistvu gledamo bolj, bolj iščemo vzrok težave. Naša naloga je spremljati vsak dan, spremljati gibanje, ritem,« razloži Kelenc.
Vodilo jim je biodinamični koledar – koledar Marije Thun, ki jim pomaga slediti vplivom planetov na zemljo, rastline in ljudi. Priprava načrta za eno sezono Kelencu vzame približno 14 dni, saj mora uskladiti biodinamični koledar s kolobarjem, dobrimi in slabimi sosedi ter časom setve.
Pri biodinamiki ni prostora za razkužena semena ali hibride.
»Pri nas je dobro, če se uporabljajo biodinamična semena. Je pa res, da jih je mogoče malo premalo še,« priznava Kelenc.
Kljub izzivom delajo izključno na prostem, brez rastlinjakov, kjer bi umetno ustvarjali idealne pogoje.
Hrana, ki hrani, ne le siti
Kelenc ostro razlikuje med hrano, ki človeka nasiti, in hrano, ki ga nahrani. Masovna pridelava večinoma nasiti človeka, a mu vedno še nekaj manjka. Posledica je, da posegamo po dodatni hrani, sladkem, a smo kljub temu v osnovi podhranjeni.
Biodinamično pridelana zelenjava je energijsko močnejša, polna vitaminov in okusa. Ker je tako polna hranil, je enostavno ne morete pojesti v takšnih količinah kot industrijsko pridelano zelenjavo.
Pot od njive do krožnika je izjemno kratka, zelenjava dozori naravno na polju, ne v umetnih pogojih med prevozom iz daljnih držav.
Eden najtežjih konceptov za razumevanje moderne potrošniške družbe je, da biodinamična zelenjava mora preživeti vremenske ekstreme. Če zelenjava živi v milnem mehurčku z umetno ustvarjenimi idealnimi pogoji, ne more razviti lastne moči, razlaga Kelenc.
V naravi je vedno tisto, kar je najmočnejše, obstane. Tako je edino možna energijsko najmočnejša hrana. Seveda to pomeni tveganje za kmeta – izpad pridelka zaradi vremenskih ekstremov lahko konkretno zamaje eksistencialne temelje. A kot pravi Kelenc, če to človek rad dela, se absolutno splača.
Trajnostni razvoj skozi kompost
Biodinamika ni le metoda pridelave – je filozofija trajnostnega razvoja. Kelenc rad citira indijanski pregovor, da zemlje nismo podedovali od staršev, ampak smo si jo izposodili od otrok.
»Naša naloga je, da pustimo otrokom rodovitno zemljo, da jo bodo lahko uporabljali za pridelavo hrane. Eden izmed takšnih ukrepov je kompost,« pravi Kelenc.
Tako zemlja nudi rastlini vse potrebno, rastlina pa vzame točno tisto, kar potrebuje.
Nikoli dokončana zgodba
Kljub petindvajsetim letom izkušenj Kelenc pravi, da je biodinamika nikoli dokončana zgodba. Pot zahteva stalno spreminjanje človeka, učenje in prilagajanje. A rezultat je vreden truda. Na kmetiji Kelenc pridelujejo zelenjavo, ki je več kot le hrana – je zdravilo, energija, povezava z zemljo.
Njegov nasvet je preprost: jejte domačo, lokalno, ekološko, biodinamično hrano. V svetu, kjer se potrošniška družba vrača k zavedanju o pomenu narave, je biodinamika morda tisto, kar nas lahko zares nahrani – ne le nasiti.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
