Tudi v Pomurju vse več tuje delovne sile: »Bojim se, da tam, kjer se zaposlijo, ne dobijo vsega«

Pred nami je 1. maj, mednarodni praznik dela, ki po besedah Zdenke Bobovec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ostaja simbol boja za dostojanstvo delavcev.

»1. maj je praznik dela, solidarnosti in dostojanstva. Ni bil podarjen, tako kot tudi nobena delavska pravica,« je dejala Bobovec.

Spomnila je, da praznik izhaja iz dogodkov v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali boljše pogoje dela in uvedbo osemurnega delavnika. Ob tem je opozorila, da solidarnost tudi danes ostaja ključna, čeprav je pogosto potisnjena v ozadje.

»Ko pride do težav, delavci spoznajo, da kot posamezniki ne morejo uveljavljati pravic, ampak se morajo povezati,« je dodala.

Pred praznikom informacije o odpuščanjih

Trg dela so pred praznikom zaznamovale informacije o zapiranju trgovin Hervis in obrata ZF Friedrichshafen AG v Lebringu na avstrijskem Štajerskem.

Zaradi zaprtja trgovin Hervis naj bi brez dela ostalo okoli 250 ljudi, dodatnih približno 300 zaposlenih pa naj bi delo izgubilo v Avstriji. Med njimi so tudi številni Pomurci.

Iz podjetja Hervis pa so sporočili, da je novi lastnik po pregledu poslovanja in analizi razmer sprejel odločitev o postopnem zaključevanju poslovanja.

Zavod za zaposlovanje ostaja optimističen

Kot smo poročali, na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da brezposelnost v Pomurju že več let upada. Konec marca je bilo registriranih 2641 brezposelnih oseb, kar je 10,7 odstotka manj kot leto prej.

Poudarili so, da delodajalci v regiji že dlje časa opozarjajo na pomanjkanje ustrezne delovne sile.

»V Pomurju skoraj več ni poklicev, ki jih ne bi primanjkovalo,« so pojasnili.

Po njihovi oceni bi lahko del odpuščenih delavcev hitro našel novo zaposlitev, zato dolgoročnih posledic ne pričakujejo.

Sindikat opozarja na nepričakovane odpovedi

Bobovec je ob tem poudarila, da so bila omenjena odpuščanja za sindikat presenečenje.

»Mi vsakršno odpuščanje obsojamo, ta zadeva je prišla vsaj do nas zelo nepričakovano.

Ne vem, koliko so sicer delavci bili seznanjeni že prej, da bi lahko prišlo do odpovedi, ampak se bojim, da ne,« je povedala.

Ob tem je dodala, da sindikat nudi pravno pomoč svojim članom: »Za te delavce, ki so člani sindikata, bo tudi s strani naše pravne službe zagotovljena vsa potrebna pomoč.«

Tuje delovne sile vse več, a opozorila o kršitvah

Sindikat opozarja, da je pomanjkanje delavcev vse pogosteje povezano z zaposlovanjem tujcev, predvsem na slabše plačanih delovnih mestih.

»V začetku se je največ teh tujcev zaposlovalo na delovnih mestih, ki so v nižjih tarifnih razredih,« je pojasnila Bobovec.

Ob tem je izrazila skrb, da v nekaterih podjetjih ti delavci ne dobijo vsega, kar jim po zakonodaji pripada:

»Bojim se, da tam, kjer se zaposlijo, v nekaterih manjših podjetjih, ne dobijo vsega, kar jim po zakonodaji v Sloveniji pripada. Ampak tega je, vsaj kar se Pomurja tiče, zelo, zelo malo.«

Dodala je, da se tuji delavci redko vključujejo v sindikate, kar dodatno otežuje uveljavljanje njihovih pravic.

Mnogi delavci prvič v življenju dobili zimski regres

Bobovec je ob tem pojasnila, da kar se plač tiče, ne zaznavajo, da se ne bi izplačevale ali pa da se ne bi izplačeval regres:

»Zelo rada omenim ta zimski regres, predvsem zaradi tega, ker je marsikateri delavec zelo srečen, ker ga je dobil prvič v življenju.

V trgovini so v nekaterih primerih delavci dobivali božičnice v bonih. Tu pa moram povedati, da smo ravno mi v sindikatih jasno povedali, da se zimski regres ne sme izplačati v bonih, ampak v gotovini.«

Praznik dela kot opomin

Praznik dela ostaja eden ključnih simbolov boja za delavske pravice, ki so jih delavci skozi zgodovino izborili z vztrajnostjo in povezovanjem.

Čeprav so danes osnovne pravice, kot so plačilo za delo, delovni čas in dopust, zakonsko določene, se v praksi še vedno pojavljajo izzivi, povezani s pogoji dela, varnostjo zaposlitve in spoštovanjem zakonodaje.

Razmere na trgu dela se spreminjajo, a pomen solidarnosti, informiranosti in organiziranosti delavcev ostaja enak. Prav te vrednote pogosto odločajo o tem, kako uspešno lahko posamezniki in skupnosti uveljavljajo svoje pravice.

Praznik dela tako ni le obeležje preteklosti, temveč tudi opomin, da je skrb za dostojne delovne pogoje stalna naloga družbe.