Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je na svetu Pomurske razvojne regije županom predstavil rezultate črpanja evropskih sredstev iz preteklega večletnega finančnega obdobja 2014-2020, ob tem pa jih je opozoril, da je treba 600 milijonov evrov kohezijskih sredstev v aktualnem obdobju 2021-2027 počrpati že do konca 2025.
Jevšek je danes na Tišini ponovil, da je Slovenija na področju koriščenja evropskih sredstev med uspešnejšimi evropskimi državami.
Med letoma 2014 in 2020 je država izkoristila 103 odstotke dodeljenih sredstev, 100 odstotkov sredstev iz bruseljske blagajne in tri odstotke sredstev iz državnega proračuna.
Dodal je, da so bila vsa sredstva iz minulega večletnega obdobja počrpana tudi iz projektov čezmejnega sodelovanja Interreg in projektov v okviru izvajanja Norveškega mehanizma. »Ta rezultat je izjemen, vse to pa se vidi tudi na terenu,« je dejal.
Obeta se več mehanizmov, primernih za občinske projekte
Županom je predstavil tudi stanje za trenutno kohezijsko obdobje 2021-2027. Kot je pojasnil, se v aktualnem večletnem proračunu poleg 3,3 milijarde kohezijskih sredstev obeta še več mehanizmov, primernih za občinske projekte.
»Zelo daleč smo s pogajanji z Norveškim mehanizmom, ki je v primerjavi s prejšnjim obdobjem povečan za 12 milijonov in znaša 50 milijonov evrov.
Njegova prednost pa je v tem, da je bolj fleksibilen in ni vezan na cilje kohezijske politike, kar pomeni, da se lahko z njegovo pomočjo dela še kaj drugega,« je povedal.
Omenil je še Švicarski mehanizem, v katerem je na voljo 16 milijonov švicarskih frankov, za Pomurje pa je po njegovem mnenju zanimiv, ker daje prednost plitvi geotermiji, fotovoltaiki in agrofotovoltaiki.
600 milijonov evrov je potrebno porabiti do konca leta 2025
Omenjenih 3,3 milijarde evrov kohezijskih sredstev iz novega obdobja je po Jevškovih besedah na voljo za pet ciljev in še dodatni cilj, to je pravičen prehod za premogovniški regiji Zasavje in Šaleška dolina, za kar bo namenjenih 260 milijonov.
»Ta trenutek je odločitev o podpori iz nove finančne perspektive že za približno 400 milijonov evrov, kar je približno 12 odstotkov sredstev, ki so nam na razpolago do leta 2027,« je pojasnil.
Končno leto se po Jevškovih besedah morda zdi oddaljeno, a je župane opozoril, da bodo porabo skoraj 2,7 milijarde evrov sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost po koronski krizi zapirali aprila 2026, problem absorbcije vseh sredstev, ki so na voljo, pa je velik.
Tudi pri kohezijskih sredstvih so po njegovih besedah mejniki, in do konca leta 2025 je treba že porabiti 600 milijonov evrov, je povedal. »Zato na vladi ministrstva spodbujamo, da čim prej odprejo razpise, s pomočjo katerih bodo lahko upravičenci ta sredstva čim prej uporabili,« je dodal.
Denar se bo lahko prenesel v podjetniške inkubatorje
Jevšek se je dotaknil tudi dogovora za razvoj regij. Pomurskim županom je pojasnil, da bodo konec marca objavili poziv, po katerem bodo imele regije za prijavo projektov tri mesece.
»Ko bomo na ministrstvih dobili povratno informacijo, bomo videli, v kateri regiji so težišča za posamezne projekte. Pomembno pa je, da bo mogoče znotraj regije denar prenašati iz enega cilja na drugega. Če nekdo torej ne potrebuje kolesarskih stez, bo lahko denar prenesel denimo v podjetniške inkubatorje,« je pojasnil.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
Komentarji (5)
Kje je nevesta?
Javno pismo zdravnic in zdravnikov Onkološkega inštituta Ljubljana, 15. marec 2024
V času zdravniške stavke od 15. januarja do 1. marca 2024 je delo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL) in s tem oskrba onkoloških bolnikov potekalo nemoteno. Stavkovne aktivnosti so bile omejene na polurne zbore zdravnikov, ki so potekali dvakrat tedensko.
Večina zdravnikov, tako članov kot nečlanov Fidesa, v sektorjih operativnih strok, internistične onkologije in radioterapije je s 1. marcem umaknila soglasja za prekomerno nadurno delo.
Od 1. marca 2024 zdravniki delamo 40 ur rednega dela in 8 ur nadurnega dela na teden, kar pomeni, da še vedno delamo več, kot večina ostalih zaposlenih v javnem sektorju. Vendar nas je premalo, da bi z delom po veljavni slovenski zakonodaji, evropski direktivi in ugotovitvi ustavnega sodišča opravili vse potrebno delo. To je skrajni dokaz neurejenosti v slovenskem zdravstvu, ki ga Vlada RS pozna, a ga ne želi priznati.
Umik soglasij za prekomerno nadurno delo je zahteval pripravo novih urnikov in razporedov dela, kar je imelo takojšnje neposredne posledice. Obseg rutinskega dela se je do danes že opazno zmanjšal. Zaenkrat je zamik v obravnavah onkoloških bolnikov še znotraj strokovno sprejemljivih okvirov. Z nadaljevanjem stavke in obstoječih razmer pa tega ne bo več mogoče zagotavljati.
V mnogo večjem obsegu kot klinično delo je že danes okrnjeno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo, ki smo ga kot terciarna ustanova prav tako dolžni opravljati. Dolgoročno opuščanje teh naših zadolžitev, ki izhajajo iz statusa OIL kot terciarne zdravstvene ustanove, bo brez dvoma privedlo do katastrofalnih posledic za razvoj onkologije v Sloveniji. Ker prav v terciarnih ustanovah potekajo najzahtevnejše diagnostične in terapevtske obravnave bolnikov, morajo biti pogoji dela tu dovolj privlačni za najboljše in najbolj zagnane mlade zdravnike. V nasprotnem primeru lahko v ključnih nacionalnih zdravstvenih ustanovah že v kratkem pričakujemo dodatno poslabšanje stanja na področju kadrov. Za zagotavljanje primernih pogojev dela pa je odgovorna izključno politika, v prvi vrsti Ministrstvo za zdravje in Vlada RS, ki sta po dani obljubi in podpisanem sporazumu od tega enostransko odstopila.
Zato od Vlade RS zahtevamo takojšnje reševanje razmer v zdravstvu: ne samo zaradi obstoječih bolnikov ampak tudi zaradi vseh, ki bomo zdravstveno obravnavo potrebovali v prihodnje. Poleg kratkoročnih ukrepov zahtevamo tudi takojšen sprejem dolgoročnih strateških potez, namenjenih reševanju izzivov, ki so pred zdravstvom že v bližnji prihodnosti.
Zdravnice in zdravniki Onkološkega inštituta Ljubljana (117 podpisnikov)
Večina državljanov nas je mnenja, da ste komunisti spravili Slovenijo in večino njenih prebivalcev
na kolena, enako kot so vaši bruseljski "bratje" zavozili EU. Ste slepi ali samo svoje glave tiščite v
pesek?
popravek: ... večina maloumnih državljanov ...
Komplicirano življenje. Dva izobražena Slovenca se ne morete pogovarjati, zato hočeta mediatorja. Eden bi tujca, drugi zbornico. Pri vsem skupaj je jasno samo to, da vlada zavlačuje, pri čemer pa se dela škoda. Vlada obupno zavlačuje in ima probleme sama s sabo, ker ne obvlada političnega posla. Vzrok je seveda v novih obrazih, ki niso vešči. Čudi me le to, kako levi so, saj za gospodarstvo ne naredijo nič. Samo novi davki in spremembe na področju evidentiranja dela, ki so nepremišljene in nimajo jasnega cilja. Osredotočenost na cilj, dokončati mandat, meni osebno ni pri srcu, saj bi bilo bolje, imeti cilj speljati reforme na boljše, jasno in transparentno, s predstavitvijo dela in ciljev. Vendar v začetku so cilji bili, potem pa so se zavili v reklo, da ne bodo obljubljali, ampak delali in pokazali rezultate. Zelo nespretno početje, ki vedno znova prikaže vlado kot mladega fantiča, ki se zaljubi v prvo vplivnico, ki pride mimo. Raje imam malo bolj desno vlado, ki gre naproti gospodarstvu, saj je uspešno gospodarstvo edina rešitev za probleme plač v javnem sektorju in posledično zadovoljstva vseh. Dajanje in razpisovanje obveznic daljnjeročna rešitev pač ni. A nismo že zaradi poplav in Covida zadolženi za 30 let? Se bo to kdaj nehalo? Edino z dobrim oz. veliko boljšim gospodarstvom ja. To pa zahteva filigranske spremembe in davčno konkurenčnost ter možnosti za enostavno nebirokratsko poslovanje. Samo take bi volil v prihodnje
Starejše novice
