Ministrstvo za zdravje sporoča, da je zdravje na delovnem mestu podlaga za dobro in uspešno življenje in delo - tako za posameznika kot za organizacijo.
Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je smotrna, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški staž.
Načrtovanje in izvajanje promocije zdravja
Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Tukaj bi naj šlo za sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe, ki jih delodajalec izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev glede na tveganja, ki izhajajo iz njihovega delovnega mesta.
Ministrstvo za zdravje ima v ta namen objavljene smernice, ki podajajo temeljna načela za načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu.
Organi nadzor nad izvajanjem promocije zdravja
»Nadzor večinoma izvaja inšpekcija dela. Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu, zanjo ne zagotovi potrebnih sredstev, pa tudi načina spremljanja njenega izvajanja.« pojasnjujejo iz pravne pisarne Pogodba24.
V zvezi z zagotavljanjem promocije zdravja na delovnem mestu, po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu pa je potrebno ločiti delovnopravni in davčni vidik, zato je hkrati prisoten tudi nadzor Finančne uprave.
»V kolikor se v praksi promocija zdravja izvaja na način, da delodajalci plačujejo različne oblike telovadbe svojim zaposlenim, brez podlage v internem aktu oziroma izjavi o varnosti z oceno tveganja, potem ti stroški telovadbe niso izvzeti iz bonitet zaposlenih, kar pa delavcem seveda zvišuje davčno osnovo za dohodnino,« dodaja Vrbanić.
Ustrezni interni akti
Da lahko delodajalec umesti te stroške kot stroške podjetja in ne bonitete delavca, mora sprejeti ustrezne interne akte in slediti načrtovanim aktivnostim in ukrepom, ki so bili prepoznani kot pozitiven vpliv na zaposlene glede na vrsto dela, ki ga opravljajo.
Žal pa Inšpektorat RS za delo v svojem letnem poročilu za 2016 ugotavlja, da 371 nadzorovanih delodajalcev sploh ni izvajalo promocije zdravja na delovnem mestu.
