Razkrili smo goljufa, ki na slovenskih spletnih portalih ponuja poceni posojila in opisali načine, s katerimi si lahko pomagate, da ne boste sami žrtev spletnih prevarantov.
V malih oglasih na Sobotainfo.com se pojavlja vztrajen ponudnik poceni posojil z zgolj 2 % obrestno mero in enostavnim zavarovanjem. Oglase objavlja tudi na mnogih drugih slovenskih spletnih portalih. Iznajdljiv je že v tem, da jih uvršča v rubriko Mali oglasi, ki so v večini necenzurirani in brezplačni. Na spletnih portalih redno odgovarja tudi na osebna sporočila, ki mu jih pišejo bralci. Tovrstne male oglase na Sobotainfo.com seveda redno in dosledno brišemo, prav tako reden in dosleden je pa tudi ponudnik, ki se hitro znova registrira in z novim računom objavi oglas, ki bi marsikateremu bralcu lahko v teh časih pomenil rešitev. Si predstavljate, 2 % obrestna mera, na 25 let in po želji tudi milijonsko posojilo? In to v časih, ko nekateri na našem portalu za preživetje poskušajo prodati tudi ledvico ...
Goljufivemu ponudniku smo bili na sledi z izmišljenim imenom, v želji, da ga razkrinkamo in bralce portala podučimo, kje so pasti takih ponudb, obenem pa tudi sami potipamo, kako daleč sploh gredo spletni goljufi. Podali smo se na pot pridobitve kredita. Odgovori našega kreditodajalca so bili hitri. V povprečju je na elektronsko pošto odgovarjal v 10 minutah, včasih tudi prej. Ogovarjal nas je kar v polomljeni slovenščini, ki jo je skopiral iz googlovega prevajalca Google Translate. Domiselno, a neprepričljivo.
Gremo po vrsti
Najprej smo v želji po poceni kreditu v znesku 45.000 evrov ponudniku na njegov email poslali prošnjo za odobritev kredita. Takoj nam je poslal preprost obrazec, ki smo ga nemudoma vrnili in izpolnili. Vpisali smo nekaj osnovnih podatkov, ime, priimek, naslov, številko računa in še nekaj malenkosti. Seveda smo se spustili na nivo kreditodajalca in si podatke izmislili.
.jpg)
Kredit so nam odobrili kar preko spleta, vendar so nas opozorili, da moramo v zavarovanje zastaviti nepremičnino na ozemlju Velike Britanije ali pa plačati zavarovalnino v znesku 400 funtov. Seveda smo se odločili za slednjo možnost, ker nepremičnin pač nimamo. Od nas je goljuf zahteval še skeniran osebni dokument. Tudi v tem primeru smo se znašli in kreditodajalcu poslali nič preveč prepričljiv vzorec osebnega dokumenta, ki služi kot primer na spletnih straneh upravne enote. Kreditodajalca pa to očitno ni zmotilo in se je izkazal za površnega.
.jpg)
Preverili smo podjetje, katerega omenja naš sogovornik v dokumentih kot kreditodajalca. Podjetje LERWICK FINANCIAL GROUP LIMITED je sicer vpisano v register podjetij, vendar ne ustvarja nobenega prometa. Direktor podjetja, 67-letni Mr Geoffrey Nigel Graham Platts najverjetneje ne ve, da se nekdo poslužuje imena njegovega podjetja za spletne goljufije. Je pa njegovo podjetje prvi sosed banke NatWest v Walesu, kar poveča kredibilnost našega goljufa. Preverili smo tudi spletno stran kreditodajalca http://www.lerwickgroup.tk. Le-ta registrirana in gostuje v Amsterdamu preko storitve dot.tk, ki omogoča brezplačno registracijo in gostovanje domen, ki pa so obenem anonimne, to pa našemu kreditodajalcu seveda ustreza.
Kreditodajalec nam je pripravil in poslal pogodbo z "natančnim" izračunom. Za 45 tisočakov težki kredit z 2 % obrestno mero, ki bi ga morali odplačati v 18 mesecih, bi plačali zgolj 761.64 evrov obresti, mesečni obrok bi pa znašal 2383.40 evrov. Hm ?!? Kreditodajalec se je nam v korist zakalkuliral, seveda se pa mi nismo pritoževali ...
Pred podpisom pogodbe smo kreditodajalca obvestili, da se naključno v prihodnjih dveh tednih nahajamo na kratkem dopustu v Londonu, kamor bi lahko osebno prineseli dokumentacijo in vplačali nujne stroške, obenem pa bi se tudi osebno spoznali, saj gre za veliko denarja. Odgovor je bil hiter. Namreč ponudba za kredit velja največ en teden, zato je nujno, da vse uredimo kar preko spleta. Vseeno smo želeli s kreditodajalcem stopiti v osebni stik. Telefonska številka, ki jo je navedel v podpisu ni delovala. Pozneje smo goljufu poslali še eno prošnjo, naj nam sporoči telefonsko številko, da bi mu zastavili še nekaj vprašanj v zvezi s posojilom. Poslal nam je novo številko, ki smo jo hitro, z nekaj kliki po googlu našli na seznamu “scam phone numbers”. Goljufa smo poklicali in ga tudi priklicali na telefon. Predstavil se je kot Mr Keith in slišati je bilo, da smo ga zmotili sredi dela, saj nam je takoj naročil, naj mu vsa vprašanja pošiljamo na email naslov. Mr Keith nas pravtako ni prepričal z znanjem angleščine. Ugotovili smo, da uporablja operaterja Magrathea Telecommunications, ki slovi po tem, da omogoča preusmeritve klicev na omrežja ter številke v tujini in med goljufi velja za praktično orodje za prikrivanje identitete in obenem tudi lokacije. Gospod Keith je tako z dvigom slušalke želel razbliniti še zadnji dvom o njegovi pristnosti. Neuspešno.
Po dobri uri in pol dopisovanja preko emaila smo prišli do faze, kjer je vrag vzel šalo. Pri sebi smo imeli pogodbo, vse podatke in izračune, za piko na i nam je manjkalo le še plačilo zavarovanja v višini 400 funtov. Kreditodajalec nam hitro pošlje podatke za nakazilo. Šlo naj bi za nakazilo preko plačilnega sistema WESTERN UNION. Prejeli smo ime, priimek in naslov kreditodajalca, kar zadostuje, da banka nakazilo sprejme in nakaže na račun, ki pa je za nas anonimen. Seveda nas ime DAVID JANKO in naslov 4/7 Holborn, London EC1N 2LL, United Kingdom ni prepričalo, saj nas je googlov zemljevid podučil, da je na tem naslovu v Londonu težko dobiti kredit, lahko pa si privoščiš BigMac menu. Tam se namreč nahaja McDonalds. Tudi način plačila preko Western Union nam ne vliva zaupanja, ker ščiti predvsem prejemnika denarja. Kot zanimivost pa naj navedemo, da lahko na račun Western Union preko posebnega obrazca nakažete v poslovalnicah večine bank, tudi v Murski Soboti. Najbliže nam je bila NKBM-jeva na Kocljevi ulici. Postopek nakazila bi bil relativno preprost. V banki se identificirate, izpolnite obrazec za nakazilo in namesto številke računa vnesete kar podatke, ki vam jih posreduje prejemnik. Banka vam izda potrdilo o nakazilu in MTCN številko, ki služi preverjanju ali je prejemnik denar sprejel. Svojo storitev pa Western Union pošteno zaračuna. Za 400 funtov vredno nakazilo bi plačali 32 evrov provizije.
.jpg)
Ker smo želeli biti še previdnejši, smo kreditodajalca prosili, če nam lahko pošlje naslov in tekoči račun zavarovalnice, na katerega bi denar nakazali. Podatkov seveda nismo prejeli, a z namenom zagotavljanja dodatne kredibilnosti nam je kreditodajalec poslal nov dokument, tokrat zavarovalno polico, ki jo je z nekaj preverjanja po lastnostih PDF datoteke naredil kar v Microsoftovem Wordu, v PDF pa spremenil s programom Bullzip PDF. Po grafični plati (in številu slovničnih napak) nas je dokument sicer razočaral, ga pa je krasil kičast elipsast pečat FULLY INSURED, ki naj bi dokumentu dal dodatno težo. Preverili, natančneje poguglali smo tudi zavarovalnico. Na naslovu, kjer bi se naj zavarovalnica nahajala je zgolj zapuščen travnik, pa tudi spletne strani zavarovalnice nismo našli.
Kreditodajalca smo vprašali, v kakšnem času bi lahko nakazilo posojila prejeli na naš tekoči račun. Hitro nam je odgovoril, da bo posojilo odobreno in potrjeno 7 ur po tem ko on prejme naših 400 funtov zavarovalnine in v 3 delovnih dneh bo vseh 45 tisočakov nakazanih na naš bančni račun. Ob tem nas je še enkrat v polomljeni slovenščini zaprosil, če lahko 400 funtov nakažemo takoj oziroma najpozneje jutri in jih o tem nemudoma obvestimo.
In prevara ...
V tem delu se seveda skriva prevara in plen, za katerega se je naš vrli goljuf boril. 400 funtov, ki bi jih nakazali na račun preko Western Uniona bi goljufivi kreditodajalec hitro pospravil. Prav zato je vztrajal pri tem, da naj mu takoj sporočimo, ko nakazilo izvedemo. Skoraj zagotovo pa je, da se naš goljuf niti ne nahaja v Londonu, temveč kje v kakšni bolj eksotični državi in bo denar isti trenutek pobral iz računa. Western Union je sicer zelo koristna storitev za nakazila med državami, je pa obenem tudi odličen pripomoček za prevarante. Namreč pri nakazilih iz računa na račun ostaja prejemnik nakazila praktično anonimen. Denar, brez da bi pokazal osebni dokument, goljuf prevzame kar na banki, ki omogoča poslovanje preko Western Union. V kolikor bo bančni uslužbenec od goljufa zahteval osebni dokument, bo stopil do naslednje banke, ki pa jih je denimo že v Londonu več sto. V Sloveniji omogočata pošiljanje in prevzemanje denarja preko Western Union banki NKBM in NLB. Western Union sicer postaja pri identifikaciji prejemnikov čedalje previdnejši, so pa iznajdljivejši tudi goljufi, ki hitro menjajo poslovalnice ali pa bančnim uslužbenkam pokažejo ponaredke ali kopije osebnih dokumentov.
Epilog
Do kakšnih zares uporabnih podatkov goljufa, ki nas je želel oškodovati za dobrih 500 evrov, se nikakor nismo uspeli prebiti. Po navzkrižnih preverjanjih njegovih elektronskih naslovov pa smo ugotovili, da je kar stalnica na spletih portalih. V Sloveniji ponuja kredite na več kot 50 različnih znanih spletnih portalih, aktiven pa je tudi na hrvaških spletih straneh. Poslužuje se malih oglasov in forumov. Kakšen je njegov izkupiček bi težko sodili. Kaj več, kot prijaviti goljufa na pristojne organe v Sloveniji in tujini, ne moremo narediti. Bojimo pa se, da smo še največ naredili z objavo tega članka. Bralcem tako svetujemo, da se v teh težkih časih ne pustijo premamiti. Na mnoga vprašanja in dileme pa imata največ odgovorov kar google.com in njegovo orodje MAPS.
Mitja Podgajski
