Ameriški Slovenci v pensilvanskem Bethlehemu so v nedeljo darovali zadnjo mašo v evangeličanski cerkvi sv. Janeza, potem ko so marca letos imeli zadnjo mašo tudi v prav tako več kot stoletje odprti katoliški cerkvi sv. Jožefa.
Zadnje maše v edini protestantski slovenski cerkvi v ZDA sta se med drugimi udeležila škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Leon Novak in generalna konzulka v Clevelandu Alenka Jerak.
Prekmurska fara sv. Janeza se je združila v Luteransko faro
Medtem ko je katoliška cerkev sv. Jožefa v lasti škofije Allentown, ki bo zadržala iztržek od prodaje cerkve, pa so zadeve v evangeličanski cerkvi urejene drugače.
Slovenska oziroma prekmurska fara sv. Janeza se je združila z dvema drugima, s katerima so oblikovali skupno Luteransko faro blagoslovljene svete trojice.
Vse tri fare so prodale svoje cerkve in drugo premoženje, denar pa so obdržale in ga bodo porabile za nakup skupne cerkve.
Del dediščine bo preseljen v Mursko Soboto, del pa ostaja v Betlehemu
Že v soboto so pregledali dokumente o zgodovini cerkve in prekmurskih Slovencev v Betlehemu, ki so jim v ZDA ob koncu 19. stoletja rekli Windish in to ime so farani cerkve sv. Janeza ohranili do danes.
Iz Murske Sobote sta prišla dediščino pogledat škof Novak in direktorica Zavoda Primož Trubar Klaudija Sedar, ki sta skupaj s farani sodelovala pri odločitvah o tem, kaj bo preseljeno v Slovenijo v trajno hrambo in arhiv Muzeja slovenske evangeličanske cerkve v pobratenem mestu Betlehema v Murski Soboti.
Ogledala sta si tudi katoliško cerkev sv. Jožefa in tamkajšnjo sakralno ter kulturno slovensko dediščino, ki jo bo treba prav tako ohraniti. Za to si prizadeva tudi generalni konzulat v Clevelandu.
V Betlehemu nekoč kar dve prekmurski cerkvi
V Bethlehemu so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja na delo v železarno Bethlehem Steel množično prihajali priseljenci predvsem iz srednje Evrope.
Od Slovencev so prihajali Prekmurci, ki so jih madžarski duhovniki prepričali, da pripadajo posebnemu narodu Windish in to ime so potem tudi prevzeli ter ga ohranili praktično do slovenske osamosvojitve leta 1991. Del jih pri tem vztraja še danes.
Vsaka etnična skupnost si je ob prihodu v Bethlehem najprej postavila svojo cerkev, ki je bila edini prostor za družabno življenje v njihovem jeziku, tradiciji in običajih. Prekmurski Slovenci so si postavili dve cerkvi - protestanti svojo leta 1910, katoličani pa svojo leta 1914.
Novi lastnik obljublja, da bo cerkev nedotaknjena in odprta v kulturne namene
Priseljenci se starajo, novih iz Prekmurja ni, železarna je propadla, namesto nje so postavili igralnico in cerkev sv. Janeza je doletela podobna usoda kot vse druge etnične cerkve v Bethlehemu.
Pomanjkanje financ in ljudi je pripeljalo do združitve treh evangeličanskih oziroma luteranskih župnij v eno, ki so jo poimenovali Luteranska cerkev blagoslovljene trojice.
Slovenska cerkev sv. Janeza v Betlehemu torej zapira svoja vrata za bogoslužja. Novi lastnik, ki jo bo prevzel 1. junija letos, obljublja njeno nedotaknjenost kot zgodovinske in sakralne dediščine in odprtje v kulturne namene.
