Korona kriza je najbolj prizadela področje turizma, saj so praktično čez noč vsi ponudniki prenehali s poslovanjem. Tudi okrevanje tega pomembnega gospodarstva pa bo po napovedih dolgotrajno in turizem bo iz te krize izšel drugačen, kot je bil.
Turizem že tradicionalno dosega rekordno rast, tako na globalni ravni, kakor tudi v Sloveniji. Lani je Slovenijo obiskalo 6,23 milijona turistov, ki so ustvarili 15,78 milijona prenočitev. V Pomurju smo od tega zabeležili okoli 345 tisoč turistov in 1,07 milijona prenočitev. Medtem ko je razmerje domačih in tujih gostov na ravni države precej na strani tujih turistov, ki predstavljajo kar 75 odstotkov vseh turistov, pa je delež tujih turistov v Pomurju le 42-odstoten.
Zagotovo pa tega dejavnika ne gre zanemariti, saj tujci v Pomurju ustvarijo okoli 45 odstotkov vseh nočitev, navsezadnje pa si v tej panogi v Sloveniji kruh služi okoli 110.000 oseb in turizem predstavlja dobrih 10 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Napovedi neugodne, a kriza prinaša tudi priložnosti
Tudi predsednik Pomurske turistične zveze Uroš Kamenšek je mnenja, da je turizem najbolj ranjen zaradi te krize, posredno pa so prizadete tudi dobaviteljske dejavnosti, transport in vse ostale s turizmom povezane dejavnosti, kajti turizem ima visok multiplikativni učinek.
»Napovedi in informacije iz držav, ki predstavljajo naše najpomembnejše emitivne trge, so trenutno dokaj neugodne za nas. Postavlja se vprašanje odprtja mej in podobno,« meni Kamenšek in opozarja še na prisotnost strahu pred okužbo, kar bo tudi vplivalo na odločitev za potovanje. V Pomurski turistični zvezi se že osredotočajo na aktivnosti v smeri promocije Pomurja kot turistične destinacije na domačem turističnem trgu, Kamenšek pa je mnenja, da je sedaj priložnost za pomurski turizem pri izpostavitvi svojih prednosti, koraku naprej pri zagotavljanju kakovosti storitev in povezovanju med akterji znotraj same regije.
Vivat 100 tisočakov minusa pokril z rezervami
Odpovedi rezervacij za maj se vrstijo v Termah Vivat, kjer pričakujejo nadaljevanje tega trenda še v mesecu juniju. Računajo, da bo konec epidemije v mesecu maju in na postopno povečevanje zasedenosti od julija naprej, da bi do konca leta prišli na predkrizno stanje zasedenosti, ocenjuje prvi mož Vivata Metod Grah, ki še predvideva da bo prvih 6 mesecev po epidemiji ključno domače tržišče. Lastnik in direktor kompleksa v Moravskih Toplicah opozarja na negativen denarni tok, ki nastaja zaradi pomanjkanja prihodkov, saj so do sedaj pridelali že 100.000 evrov minusa, ki so ga morali pokriti z lastnimi rezervami. Njihovi zaposleni so na čakanju, razen nekaj delavcev, ki izvajajo dežurno službo in zaposleni v tehnični službi.
Ukrepi za preprečitev propada
Ob tem Grah poziva Vlado RS, da se podaljša ukrep za čakanje na delo za zaposlene v turizmu za čas 6 mesecev, saj brez tega turistična podjetja pri nizki zasedenosti ne bodo mogla finančno vzdržati. V nasprotnem primeru bi bili ob nizki zasedenosti primorani tudi v odpuščanja. .
»V Termah Vivat nam je v interesu, da ohranimo vsa delovna mesta, zato je ta ukrep ključnega pomena,« pojasnjuje Grah in opozarja še na povečanje limita državne pomoči »de minimis« iz 200.000 evrov na vsaj 800.000 evrov, saj so vsi razpisi vezani na ta ukrep. Zaradi navedenega se v njegovem podjetju namreč trenutno ne morejo prijavljati na številne razpise namenjene turizmu in ugodne razpise kreditov za investicije
Mirovanje izkoristili za investicije
Kljub krizi in nezmožnosti poslovanja, pa v Vivatu ta čas namenjajo investicijam.
»Izvajamo velika sanacijska in investicijska dela, prenova celotnega bazenskega kompleksa, hotelskega kompleksa, preureditev dostopa in parkirišč, vključno z ureditvijo okolice in izgradnjo doživljajskega animacijskega vodnega sveta,« še pravi Grah, ki meni, da bodo tako privabili goste ob ponovnem zagonu dejavnosti. Omenjene investicije so vredne okoli 300 tisočakov, dela pa naj bi bila zaključena sredi maja.
Poudarek na domačih trgih in bližnji okolici
Terme 3000 in Terme Radenci spadajo pod Savo Turizem, kjer ravno tako beležijo odpovedi za naslednje mesece, ampak svoje goste spodbujajo, da bi svoje rezervacije prestavili na mesece po epidemiji. Njihovi zaposleni, ki jih je v celotni družbi čez 1.200, so najprej koristili presežne ure in stare dopuste, 90 odstotkov pa jih je sedaj na čakanju. Ostali delajo od doma, na delovnem mestu pa je ostal del prodaje, vzdrževanja, računovodstva, IT-ja in kadrovske službe.
Pripravljajo se tudi na čas po koncu epidemije, ko bo potrebno vzpostaviti nove poslovne modele in načine, da bi privabili goste.
»Poseben poudarek bo na komunikacijskih aktivnostih, ki bodo spodbujale povpraševanje na domačem trgu in bližnjih trgih v radiju 500 km,« napovedujejo v Savi Turizem, ki so nekaj svojih kapacitet ponudili tudi državi, soboški bolnišnici pa so pomagali z donacijo za nakup zaščitne opreme in respiratorjev. Od države pričakujejo ukrepe za ohranitev delovnih mest in začasno pomoč pri likvidnostnih težav, ki nastajajo zaradi nezmožnosti poslovanja.
Intenzivno oglaševanje takoj ob ponovnem zagonu
Velikonočni in prvomajski prazniki predstavljajo tradicionalno enega izmed vrhuncev turizma v destinaciji Moravske Toplice, ampak tokrat so izgubljeni. Z okoli 2500 turističnimi posteljami, z več kot pol milijona nočitvami na letni ravni, sodijo Moravske Toplice med pomembnejše turistične destinacije v naši državi, pojav epidemije koronavirusa, pa je v trenutku spremenil življenje v kraju in sami občini, ki je zelo odvisna od turizma, pojasnjuje direktorica Turistično informativnega centra Moravske Toplice Sonja Bily.
Meni, da bo po koncu epidemije potrebno sprejeti novo realnost in takoj ukrepati: »Po sproščanju omejitev bo potrebno agresivno oglaševanje, saj bo konkurenca na trgu huda,« ocenjuje in priložnosti vidi v promociji trajnostnega in odgovornega turizma.
Ponudniki v Moravskih Toplicah sedaj ta čas namenjajo poizkušanju novih idej. V Čokoladnici Passero tako iščejo nove kombinacije naravnih sokov in se učijo priprave najboljše kave, v Turistični kmetiji Puhan ustvarjajo nove recepte, uvedli so pa tudi spletno trgovino, lokalna trgovina Bogojina, ki deluje v okviru Zadruge Žitek, pa nudi dostavo domačih lokalnih izdelkov po pošti.
Sezona v Banovcih še ni izgubljena
Negotovost je prisotna tudi v Termah Banovci, kjer si ne upajo napovedati gibanje nočitev v drugem polletju. Na ponoven zagon se pripravljajo tako, da z zunanjimi izvajalci izvajajo vzdrževalna in pripravljalna dela in tako nad glavno sezono še niso obupali. Tudi v Banovcih je večina zaposlenih na čakanju, njihov cilj pa je ohranjati delovna mesta, kolikor bo le mogoče.
»V Termah Banovci je ključno tržišče že sedaj domače tržišče. Prepričana sem, da bo pomurski turizem s svojo domačnostjo, prijaznimi ljudmi in prečudovito naravo vedno bolj privlačen in konkurenčen,« optimistično napoveduje Daša Horn iz Term Banovci, kjer od države pričakujejo posebno obravnavo turistične panoge.
Sedaj ni pomembno hrvaško morje
Problem z likvidnostjo je prisoten tudi v Biotermah Mala Nedelja, kjer že dva meseca bijejo bitko glede plačil, priznava direktor Miran Blagovič. Zaradi zaustavitve turistične dejavnosti se sedaj preživljajo iz sredstev matičnega podjetja Segrap, ki se primarno ukvarja s pridobivanjem gramoza in peska. Blagovič je razočaran nad dejstvom, da se v zadnjih dneh preveč posvečamo vprašanju, kdaj bomo šli na hrvaško morje, saj je sedaj čas, ko je treba reševati svoje.
»Zdaj je potrebno stopiti skupaj in reševati domači trg,« poziva in si želi več povezovanja, da bi lahko skupaj pritisnili na državo k pomoči. V Biotermah predstavljajo domači gostje okoli 80 odstotkov vseh gostov, zato meni, da bo glede turizma vse odvisno od epidemije koronavirusa ter ukrepov in ne toliko od njihovih lastnih sposobnosti pri pridobivanju gostov.
Za pokritje stroškov potrebno posojilo
Da bi lahko preživeli in pokrili stroške, so v Vulkaniji morali celo najeti bančno posojilo, pravi direktorica doživljajskega parka v Gradu na Goričkem Danijela Krpič. Po njenem mnenju je glavna sezona najverjetneje izgubljena, ampak upa, da se bodo šolske skupine in izletniki vrnili v jesenskem času, ali pa vsaj naslednje leto.
Tudi Krpičeva poziva k večjemu povezovanju v Pomurju, verjame pa, da bo pomurski turizem spet zaživel:«Ker je naša pokrajina turistično manj raziskana, nam je to lahko odskočna deska, da povabimo turiste k nam na nova in nepozabna doživetja,« ohranja optimizem direktorica Vulkanije, kjer so ravno tako vsi zaposleni na čakanju.
Izpad je nenadomestljiv
Izpada obiska in prihodkov ne bo možno nadomestiti na stolpu Vinarium, saj sta ravno april in maj pri njih zelo obiskana meseca. V Zavod za razvoj in Turizem Lendava, ki upravlja z razglednim stolpom, stavijo predvsem na dnevne obiskovalce.
»Ob umiritvi razmer se bodo potovalne navade ljudi spremenile. Ti bodo bolj verjetno izbirali individualne obiske krajev oziroma se podajali na dnevne izlete – stolp kot turistična atrakcija v Pomurju bo gotovo ena od teh,« meni Martina Bukovec iz ZRT Lendava. Največja škoda bo na strani tistih, ki bodo zaradi nastalih razmer ostali brez dela, brez kakovostnega kadra pa turizem ne more obstati, zato so nujni ukrepi za zaposlovanje, še opozarja Bukovčeva.
Kdo bo izšel kot zmagovalec?
Po oceni Slovenske turistične organizacije bo upad povpraševanja v slovenskem turizmu med 60- in 70-odstoten, če se ukrepi v regiji začnejo sproščati z junijem, sicer pa še večji. Največ težav bodo imele destinacije, ki stavijo na mednarodne goste, zato je morda ravno tu priložnost za pomurski turizem, ki je že pred krizo veljal za naravnanega na domače tržišče. V vsakem primeru pa se v tej panogi obetajo velikanske spremembe, napovedujejo strokovnjaki.
-
Lokalno | 34 komentarjevSlavinec: Morda bomo avgusta lahko šli normalno na morje
-
Slovenija | 28 komentarjevSTROKOVNJAKI RAZKRIVAJO: Bomo obsojeni na počitnikovanje v Sloveniji?
