Najvišje državno priznanje za šport v roke Stanislavu Šerneku.
Med prejemniki Bloudkovih plaket za življenjsko delo v športu je tudi pomurski sodnik rokoborbe Stanislav Šernek, eden izmed najboljših sodnikov na svetu. “Ko prejmeš najvišje državno priznanje za svoje dosedanje delo v športu, ne vem, če se to sploh da opisati ali v besedah izraziti ta občutek. Preplavi te ponos,” nam Šernek opiše trenutek, ko se je zavedel svojega dosežka:
Sem bil še toliko bolj ponosen in vesel, da smo tudi mi športni delavci, ki delamo pošteno, korektno in vzgajamo mlade tekmovalce v poštene ljudi in športnike, paženi in da dobimo navsezadnje tudi najvišje državno priznanje.
Med desetimi najboljšimi na svetu
Šernek je v rokoborbo vpet že 38 let, od tega 22 let kot mednarodni sodnik. “Zadnjih šest let sem vrhunski sodnik ali pa med desetimi najboljšimi na svetu. Od 2011 sem sodil vsa največja tekmovanja, od svetovnih prvenstev do olimpijskih iger, evropskih iger, svetovnih pokalov, mediteranskih iger ... Smatram, da je to tisto, kar nekaj pomeni.” Za svoje izjemno delo je že lani na svetovnem prvenstvu v Las Vegasu prejel zlato piščalko za najboljšega sodnika na svetu:
“To je bil dokaz za moje pošteno in pravo delo, pa tudi za vse tisto, kar sem vložil v šport. To je priznanje, ki mi pomeni zelo veliko. Potem pa še Bloudkova plaketa, največje državno priznanje v športu. Leto 2015 je bilo moje leto!”
"Delamo dalje"
Tovrstno priznanje pa je odlična motivacija za nadaljnje delo, Šenkek ima namreč še mnogo načrtov: “V ponedeljek je bila podelitev, v torek ob 11.30 sem bil že na osnovni šoli, kjer opravljam interesno dejavnost. Delamo dalje. Mojim fantom in trenerjem pa sem dejal, jaz sem postavil neke meje, vi jih pa sedaj dosežite ali pa presežite. Potem smo na pravi poti.” Njegov urnik za leto 2016 pa je praktično poln. Marca sodi na evropskem prvenstvu v Rigi in na kvalifikacijah za olimpijske igre v Alžirju, potem pa še v Istanbul in Iran. Torej skoraj vsak mesec eno veliko tekmovanje.
Na olimpijske igre dva iz društva?
Manjkal pa ne bo niti na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru, a si želi, da ne bi bil edini iz Rokoborskega društva murska Sobota: “Jure Kuhar opravlja normo za olimpijske igre in iskrenu mu želim, da bi mu uspelo. To bi bila pika na i v našem delu dosedaj.”
Rokoborba ima svoje mestu v Pomurju
Kar ga poleg tega neizmerno veseli, je dejstvo, da je zanimanje za rokoborbo v Pomurju tako med mladimi kot med starejšimi veliko.
Rokoborba ima svoje mesto, mladi se zanimajo, imamo ogromno otrok, imamo interesno dejavnost na osnovni šoli, tako da mi se za prihodnost ne bojimo. Seveda, želje so nam, da bi še postali večji, vključili več strokovnjakov, starih rokoborcev, kateri so bili izvrstni tekmovalci.
