Roman Abramovič je v tem tednu potrdil, da bo prodal Chelsea. Odločitev Rusa je povezana z vse ostrejšim pritiskom in sankcijami zahodnih držav. V preteklosti je ruski kapital poganjal tudi Muro.
Mimo ruskega vdora v Ukrajino in zdaj že več kot teden dni trajajoče vojne na ukrajinskih tleh ni mogel niti šport.
Nekateri tuji športniki so se že poslovili od ruskih klubov, včeraj je to storil tudi nemški trener Markus Gisdol, ki je od lanskega oktobra vodil moskovsko Lokomotivo.
Še bolj odmevna pa je odločitev Romana Abramovića, da proda nogometni klub Chelsea. Ruski milijarder po 19 letih, petih naslovih angleškega prvaka in dveh slavjih v ligi prvakov, išče novega lastnika londonskega kluba.
Petinpetdesetletnik se je zaradi sankcij zahodnih držav že pred dnevi odločil, da vodenje modrih zaupa klubski fundaciji, v tem tednu pa je sprejel končno odločitev, da bo lastniški delež prodal novemu lastniku.
»V trenutni situaciji sem se zato odločil za prodajo kluba, saj menim, da je to v najboljšem interesu kluba, navijačev, zaposlenih ter sponzorjev in partnerjev kluba,« je v sporočilu za javnost med drugim zapisal Abramovič.
Eden od oligarhov, ki so po pisanju medijev blizu zdajšnjemu predsedniku Rusije, ne bo zahteval odplačila posojil, ob tem pa bo ustanovil dobrodelno fundacijo, ki bo razpolagala s čistim izkupičkom prodajnega zneska.
Fundacija bo namenjena žrtvam vojne v Ukrajini in bo zagotavljalo ključna sredstva za nujne in takojšnje potrebe žrtev kot tudi za podporo dolgoročnemu okrevanju.
Ruski kapital širom Evrope
Abramovič seveda ni edini Rus, ki je del svojega bogastva vložil v projekte širom Evrope. Ališer Usmanov je bil v preteklosti delni lastnik Arsenala, Vitesse, ki se je jeseni meril z Muro, se napaja z denarjem Valerija Ojfa.
Dimitrij Ribolovlev je lastnik Monaca in Cercle Bruggea. Maksim Denim je prvi mož angleškega Bournemoutha, Ekipa SN pa ga je leta 2019 povezovala tudi s celjskim klubom.
Prav v knežjem mestu so vodilno vlogo prevzeli možje iz tujine, a kot je pred dnevi za Sportklub pojasnil Valerij Kolotilo, generalni direktor kluba, sam ni Rus, temveč Ukrajinec, ki že nekaj let živi v Sloveniji.
Ne le ruski milijarderji, v teh dneh so na udaru tudi ruski (in beloruski) športniki. Seznam mednarodnih športnih zvez, ki so Rusijo in Belorusijo že izključile iz svojih tekmovanj, je vse daljši, na čelu z UEFA in FIFA.
Danes je sledila še odločitev Mednarodnega paraolimpijskega komiteja, ki je ruske in beloruske športnike izključil iz iger v Pekingu, ki se pričenjajo prav danes. Sprva je sicer kazalo, da bodo ruski in beloruski športniki nastopali brez državnih simbolov, pod zastavo olimpijskega komiteja.
Ruski denar pomagal vzponu Mure
Celjski klub ima s tujimi vlagatelji že nekaj izkušenj, s pomočjo kapitala iz tujine pa so se na pota stare slave pred leti vrnili tudi črno-beli iz Murske Sobote.
Antona Hozjajnova lahko večkrat opazimo v Fazaneriji, pogosto z debelo cigaro med prsti, pred leti pa je bil med tistimi, ki so z Robertom Kuzmičem in Denisom Rajbarjem postavili (finančne) temelje za preboj Mure med najboljše klube v državi.
Na vodstvo Mure smo tako naslovili vprašanje, če so prilivi iz Rusije še vedno del klubskega proračuna? Zanimalo nas je tudi, če lahko dejstvo, da je Hozjajnov ruski državljan, kakorkoli vpliva na poslovanje podjetja Nogometni management Mura?
Hozjajnov sicer ni del vodstvenih struktur kluba, je pa solastnik podjetja Nogometni management Mura, ki je povezani subjekt z Nogometno šolo Mura ter je ob klubu nosilec licence in vključeno v pogodbe igralcev.
»Anton Khozyainov je bil partner od začetka, ko je klub potreboval začetni kapital, ki sta ga poleg njega zagotovila še Robert Kuzmič in Denis Rajbar.
Zadnja leta je klub postal finančno stabilen in nima nobenih prilivov iz od gospod Khozyainova in tudi od drugih virov iz Rusije ne.
Gospod Khozyainov je v Nogometnem managementu Mura ostal kot fizična oseba in glede na trenutne razmere v tem ne vidimo nobenega tveganja.
Tudi vse odločitve so v domeni upravnega odbora,« so za Sobotainfo sporočili iz Nogometne šole Mura.
V Fazaneriji torej ni bojazni, da bi sankcije in predvsem posledice le-teh kakorkoli vplivale na poslovanje kluba.
