Kdo bi bil najprimernejša rešitev za vročo klop Mure? V javnosti so že zaokrožila prva imena.
Dejan Grabić je zgodbo na klopi prekmurskega nogometnega ponosa končal predčasno, manj kot pol leta po selitvi v Mursko Soboto.
Dvainštiridesetletnik je na koncu pričakovano potegnil kratko v »boju« s športnim direktorjem Denisom Rajbarjem in njegovimi sodelavci. Rajbar pred dnevi v pogovoru za Ekipo SN ni skrival, da s trenerjem glede nekaterih kadrovskih potez nista delila istega mnenja.
»Kar se je zgodilo, se je zgodilo, prekinili smo sodelovanje s trenerjem Dejanom Grabićem. Pogledi trenerja v zadnjem obdobju niso bili isti kot pogledi kluba, zato smo se na tej poti tudi razšli,« je pred tekmo na Bonifiki nesoglasja potrdil tehnični direktor Gregor Balažic.
Če bi soboški nogometaši Koprčane ugnali tudi z Grabićem na klopi, je zgolj brezpredmetno ugibanje. Bi pa bilo nepošteno, če nekaj zaslug za zmago ne bi pripisali tudi bivšemu trenerju, saj je ekipo skozi teden pripravljal na preizkušnjo v slovenski Istri.
Dvoboj s Koprom je bil sicer v marsičem podoben tekmi v Celju. Gostitelji srečanja so si pripravili veliko priložnosti, a v primerjavi z grofi v zaključku akcij niso bili natančni. K temu so prispevali tudi črno-beli, ki so s precej boljšo podobo na zelenici krotili domačine, v napadu pa so bili učinkovitejši kot pred dvema tednoma. Nagrada: prve točke v letošnji sezoni.
Kdo se bo lotil vročega izziva?
Marsikdo je pričakoval, da je – glede na časovnico odstavitve trenerja, torej tik pred tekmo – vodstvo soboškega kluba že našlo novo rešitev, a so iz Fazaneriji v ponedeljkovem dopoldnevu sporočili, da bodo odločitev temeljito preučili.
Že kmalu po tem, ko so v Fazaneriji potrdili slovo Dejana Grabića, pa so v javnosti zaokrožila prva imena. Nekatera kar malce bizarna, spet druga pa takšna, ki bi si jih zaradi uveljavitve v tujini dokaj težko zamislili v slovenski ligi.
Kljub vsemu so v Fazaneriji v preteklosti, predvsem v 90. letih pa tudi kasneje, že znali presenečati z znanimi imeni na klopi. Le kdo bi pozabil na Miroslava Ćira Blaževića, Zlatka Cica Kranjčarja, Bojana Prašnikarja, Marina Kovačića, Petra Nadovezo, Luko Bonačića, Miloša Šoškića in druga znana imena iz predvsem jugoslovanskega nogometa.
Večina naštetih tujih trenerjev se je v Murski Soboti v glavnem opekla in kljub velikemu slovesu ni pustila globljega pečata. Med izjeme zaradi prve osvojene lovorike v času slovenske samostojnosti spada Marin Kovačić, ki je sredi sezone 1994/95 nasledil Šoškića in z Muro osvojil pokalni naslov, a se je jeseni hitro poslovil.
Je zgodovina dobro opozorilo, da se ne izplača tvegati s tujim strokovnjakom?
Še četrtič v Fazanerijo?
Med prej našteta znana imena na klopi Mure lahko brez dvoma uvrstimo tudi Anteja Šimundžo. Mariborčan je v Fazaneriji deloval že v treh različnih obdobjih, najuspešnejše je bilo zadnje, ki se je končalo konec leta 2021.
Šimundža je Sobočane iz 2. SNL najprej popeljal med prvoligaše, nato pa s postopnim razvojem moštva do naslova pokalnih in državnih prvakov ter nastopa v skupinskem delu UEFA Evropske konferenčne lige, po katerem se je tudi poslovil od črno-belih.
Nekdanji napadalec, ki je bil kot trener dvakrat državni prvak tudi z Mariborom, je z uspehi na soboški klopi prišel do selitve k serijskemu prvaku Bolgarije Ludogorcu, po njegovi zaslugi pa je Mura v tujino prodala nekaj nosilcev igre.
Šimundža je bolgarsko epizodo sklenil spomladi, vse od tedaj pa je brez kluba. Aprila, kmalu po razhodu z Ludogorcem, si je v Fazaneriji ogledal dvoboj Sobočanov in Celjanov, ki so ga glede na takratne govorice vabili v svoje vrste. Na klop Celja ni sedel.
Pred tedni so ga povezovali s Sarajevom
Zanimivo, Šimundža je pred dvema tednoma znova spremljal spopad Celja in Mure, tokrat na Stadionu Z'dežele in kot gost v studiu Šport TV. V zadnjih izjavah za medije je večkrat poudaril, da ga prednostno zanima delo v tujini.
Sredi letošnjega poletja so bosansko-hercegovski mediji poročali, da se je Štajerec že sestal z vodstvom Sarajeva, vendar je po nekajdnevnem razmisleku zavrnil ponudbo. Tako je priložnost na Stadionu Koševo dočakal Simon Rožman.
Je pa Šimundža pred dnevi v pogovoru za Ekipo SN potrdil, da se pogosto sliši s predsednikom Mure Robertom Kuzmičem, a je v isti sapi strasti navijačev črno-belih umiril z besedami, da zgolj na prijateljskih temeljih:
»Z Muro sem po odhodu iz Murske Sobote ostal v dobrih odnosih. Slišimo se. Ohranili smo stike in jih vseskozi ohranjamo, a zgolj na prijateljski osnovi. Morebitna vrnitev ni bila tema pogovorov.«
Zdi se, da za Šimundževo vrnitev v Fazanerijo kljub dobrim odnosom ni veliko realnih možnosti. Govorice ob možni izbiri potencialnih trenerjev na tujem kot enega od kandidatov omenjajo tudi Roberta Korena, ki že deluje v soboški sredini.
Kdo bi bil najprimernejša rešitev za vročo klop Mure? Svoje razmišljanje zapišite v komentar.
