Foto: BRous
Fazanerija je bila še nekaj let nazaj »dnevna soba« vseh šestih članov družine Rantaša, zdaj pa je Marin vse pomembnejši adut Beltincev. Najstarejši med četverico bratov ne skriva želje, da bi si igrišče v prihodnosti znova delil z bratom Tianom.

Trdo delo je ključ do uspeha, poudarja Marin Rantaša. Enaindvajsetletnik iz nogometne družine - ob treh bratih sta z nogometom tesno povezana tudi mama in oče - je v letošnji sezoni pomemben člen beltinske nogometne pravljice.

Mladi nogometaš je v letošnjem prvenstvu zaradi poškodbe izpustil zgolj ligaški obračun z Gorico, »žutim« pa je pomagal do uspešnega rezultatskega niza, s katerim so nekaj tednov vztrajali na vrhu 2. SNL.

Beltinčane so po nedeljskem porazu v Ajdovščini resda ujeli Lendavčani, ki so se z včerajšnjo zmago na zaostali tekmi z Ilirijo zavihteli na prvo mesto lestvice, a to ne spremeni ocene o uspešni jeseni nogometašev v rumenem.

V prvem polčasu je vse potekalo, kot so si zamislili, se gostovanja v Vipavski dolini spominja Rantaša, ob tem pa priznava, da so gostitelji v uvodnih petih minutah drugega polčasa izkoristili padec osredotočenosti Beltinčanov in prišli do preobrata.

»Tekma v Ajdovščini je že pozabljena, pripravljamo se na nedeljsko srečanje s Taborom. Na zadnjih treh preizkušnjah jesenskega dela sezone želimo dobro opraviti zastavljeno nalogo.

V uvodu sezone smo se zaradi prekinitve srečanja dvakrat odpravili v Sežano, je pa Tabor po poletni tekmi pripeljal še nekaj igralcev. Pred dnevi so dočakali prvo ligaško zmago in verjamem, da jih bo to malce poneslo. Čeprav so zadnji v ligi, pričakujem, da tekma ne bo enostavna,« poudarja Rantaša.

Nadgradnja temeljev

Marin se je v pogovoru za Sobotainfo razgovoril tudi o tem, da je nogomet tema številka ena za družinsko mizo, vseeno pa smo se najprej dotaknili aktualne tematike.

Beltinskemu drugoligašu po 16 krogih kaže odlično, na lestvici namreč zaostaja zgolj za lendavsko Nafto. Letošnji rezultati so presenetili marsikoga, ne pa tudi mladega nogometaša iz Rakičana:

»Poleti nas je zapustilo nekaj nosilcev igre, ogrodje ekipe pa je vseeno ostalo skupaj. Dejal bi, da naša uvrstitev vseeno ni presenečenje, ampak zgolj pokazatelj dobrega dela na treningih. 

Skupaj smo že tri leta in zdaj nadgrajujemo ustvarjene temelje v v preteklih sezonah. Zame tako ni presenečenje, da smo tukaj, kjer smo trenutno.«

Veliko zaslug trenerju Gajserju

»Pozna se, da smo približno iste starosti, v ekipi vlada dobro vzdušje, večina igralcev se pozna že od prej. To je opazno tudi na igrišču in v medsebojnih odnosih. To veliko pomeni,« Rantaša hvali povezanost ekipe.

V zasedbi iz beltinske »šume« najstarejša nogometaša - Domen Zver in Luka Pihler - štejeta zgolj 25 let, v ekipi pa mrgoli mladih nogometašev, ki so lačni dokazovanja na drugoligaškem odru.

Med takšne spada tudi naš sogovornik, ki pri 21 letih igra že tretjo drugoligaško sezono. Vse od prestopa med Beltinčane sodeluje s trenerjem Damjanom Gajserjem, ki ima po Marinovih besedah veliko zaslug za nogometni preporod rumenih:

»Verjetno bi odšel še kakšen nogometaš, če trener Gajser ne bi ostal v klubu. Mislim, da je prav on tisti, ki je klub, ekipo in nas nogometaše dvignil na višjo raven. Nisem prepričan, da bi bili tukaj, kjer smo, brez njegove pomoči.«

Beltinci odlična sredina za mlade nogometaše

»Pri kadetih in mladincih Mure se nisem ravno naigral, že kot mladinec pa sem za Beltince pol leta igral v drugi mladinski ligi. Po koncu mladinskega staža je prišlo povabilo iz članske ekipe Beltincev in lahko povem, da sem zadovoljen s tem, da sem se pridružil klubu. 

Mislim, da sem tukaj zelo napredoval, redno igram, postal sem član začetne enajsterice. Tukaj so me lepo sprejeli, zato lahko o obdobju med 'žutimi' govorim samo s pozitivnimi besedami,« je Rantaša zadovoljen z razvojem, ki je tudi posledica rednega igranja.

V Ajdovščini je odigral 50. tekmo v 2. SNL, jeseni pa je, kot že zapisano, izpustil zgolj dvoboj z Goričani. Ne čudi, da je po dobri polovici sezone že presegel minutažo, ki jo je imel v minuli sezoni, ko pa ga je za skoraj pol leta ustavila poškodba.

Mladi nogometaš je zadovoljen s svojo vlogo, Gajser pa je v njem prepoznal pomembnega aduta začetne enajsterice, pa čeprav v preteklosti ni bil standardni član kadetske in mladinske selekcije Mure:

»Menim, da so Beltinci odlična sredina za razvoj mladega nogometaša. Na treningih je potrebno delati, s tem pa pride tudi napredek. Nogometaši, ki so se iz Beltincev preselili med prvoligaše, dokazujejo, da je takšen preboj možen.«

Priložnost za dokazovanje in trdo delo

V letošnji sezoni se na prvoligaškem odru dokazujeta dva nekdanja soigralca, Aleksandar Zeljković in Filip Kosi pri Aluminiju dobivata vse več priložnosti. Za prvoligaški izziv se je poleti odločil tudi Žan Žaler in postal član Radomelj.

Če kdo od mladih nogometašev selitev v drugoligaško okolje dojame kot nazadovanje in kazen, je Marin povabilo v Beltince zagrabil z obema rokama, predvsem je želel s trdim delom napredovati:

»Selitev v Beltince sem vzel kot možnost za dokazovanje in priložnost za delo. Vseeno sem se ekipi pridružil kot mladi nogometaš, ki se v mladinski ligi ni ravno pretirano naigral. 

Prva želja je bila, da se tukaj dokazujem in predvsem delam na treningih. Mislim, da mi je to uspelo, s trdim delom sem si priigral možnost igranja. Sam igranje v 2. SNL dojemam kot nekaj dobrega za mlade nogometaše. 

Spomnimo se samo Aljaža Antolina, ki je posoji Maribora tukaj dobil minutažo, ki je v Ljudskem vrtu ne bi. Tukaj se je dokazal in si potem izboril priložnost v Mariboru. Mladi nogometaši v 2. SNL dobimo minute in potrebne izkušnje za svoj razvoj.«

Celotna družina vsakdan posveča nogometu

Nogomet je tema številka ena za domačo mizo, priznava najstarejši sin mame Tamare in očeta Mirana ter starejši brat Tiana, Maia in Tristana. Tako kot Marin, tudi oni svoj vsakdan že nekaj časa posvečajo nogometu.

Medtem ko je trojica mlajših bratov aktivna na zelenici, sta starša del črno-belega vsakdana, saj skrbita, da predvsem članski ekipi Mure na treningih in tekmah ne manjka prav ničesar.

Kako pa je prišlo do tega, da je v nogometu in v soboški Fazaneriji končala celotna družina?

»Z nogometom sem začel star šest ali sedem let, sprva v Rakičanu. Navdušil me je oče Miran, ki je igral za ekipo Rakičana. Ko sem začel obiskovati treninge, so se navdušili tudi mlajši bratje, Tian se mi je na treningih pridružil že, ko je bil star štiri ali pet let. 

Pri Rakičanu sem preživel nekaj sezon, ko sem bil star 11 ali 12 let, pa sva s Tianom dobila povabilo Mure, ki smo ga doma sprejeli, v Fazanerijo pa sta nama sledila tudi mlajša brata Mai in Tristan. Tako smo se praktično v kompletu preselili k Muri. 

Kmalu zatem je mama Tamara prevzela vlogo ekonoma pri Muri, skrbela je tako za člansko kot mlajše selekcije. Tako smo v Fazaneriji preživeli cele dneve, Fazanerija je bila praktično naša dnevna soba. 

En od nas je imel treninge ob štirih, drugi ob šestih, tako smo na igrišču preživeli celotno popoldne. Pogosto smo pri delu pomagali mami, zlagali oprana oblačila ali pa pometali in brisali tla. Domov smo praktično šli samo še spat,« družinsko nogometno zgodbo razkriva Marin in dodaja, da je tako pridobil tudi delovne navade.

Želja? Znova zaigrati z mlajšim bratom

V smehu priznava, da je na domačem hodniku moč najti predvsem nogometno obutev, omara pa je tako ali tako polno vsega za nogomet. To ob številu nogometašev v družini niti ne čudi.

Enaindvajsetletnik ob pogledu v bližnjo prihodnost ne skriva, da bi rad nogometno zelenico znova delil tudi z dve leti mlajšim bratom Tianom, ki letos nastopa še za mladinsko selekcijo Mure. V preteklosti sta že bila soigralca:

»S Tianom sva nazadnje skupaj igrala za selekcijo U15, ko je nastopal s starejšimi igralci. Lahko izdam, da je moja želja, da znova zaigrava skupaj v isti ekipi. Že zdaj poleti sem ga nagovarjal, da se mi pridruži. 

Poleti je že dobil priložnost na dveh pripravljalnih tekmah članske ekipe Mure, žal pa je zaradi poškodbe izpustil pripravljalno tekmo z Beltinci. Takrat sem ga v hecu malce zafrkaval, da se je ustrašil dvoboja z mano.«

Prvo mesto je velika motivacija

»Ne oziram se pretirano v prihodnost, osredotočen sem na sedanjost, da delam tako kot doslej. Napredovati želim tudi v prihodnje, vse ostalo pa bo prišlo samo od sebe. Ne želim preskakovati stopnic, bolje iti postopoma, ko bo karkoli prišlo, pa bo.

Si pa vsi v ekipi želimo, da bi osvojili prvo mesto, saj smo zato tudi tukaj. Ne bi ostali skupaj, če ne bi imeli višjih ciljev,« je ob koncu pogovora še dejal Marin Rantaša.

Mladenič iz Rakičana, ki ima po zaslugi mame Tamare del korenin tudi v Beltincih, se želi v borbi za vrh lestvice 2. SNL že v nedeljo veseliti nove zmage. »Žuti« bodo zadnjo jesensko tekmo pred domačimi gledalci odigrali v nedeljo.

Dvoboj s sežanskim Taborom se bo pričel ob 14. uri, se bodo Beltinčani podpisali pod novo zmago?

Komentarji (8)

Kustec (ni preverjeno)

Esce sisas penise?

grobar (ni preverjeno)

Bravo Marin,Kustec,tij pa lejko svojega potejgneš.

Kustec (ni preverjeno)

Hahah,vela se mo potrudo Seljo

In reply to by grobar (ni preverjeno)

CTB (ni preverjeno)

Brezveznik Df

Zicer (ni preverjeno)

Marin vsaka čast kak si napredoval in kak se boriš za žuti dres

Ch (ni preverjeno)

Bravooooo družina Rantaša, vse čestitke in še naprej polno uspehov, tako na nogometnem, kakor tudi družinskem področju, s trdim delom in vstrajnostj pridejo še lepši rezultati.

Tratnjek Leon (ni preverjeno)

V Bltincaj se dobro dela. Apatič, Gajser in druščina, samo tak dale 💪👌

Kukustec (ni preverjeno)

Marki, vij te se tak i tak v Böltincaj spouvali v kratkon sfojno nogometno akademijo, gelibar?

Starejše novice