Po dveh porazih ni potrebno vreči puške v koruzo
To sta dve stvari, ki bi se jih pristaši soboške Mure morali držati v prihodnje. Slabši rezultati ne bodo odgnali pravih navijačev, ki bodo še vedno stiskali pesti za črno-bele. Čas bo prinesel svoje, za prihodnost se ni bati.
Mursko Soboto je vse od povratka v Prvo ligo zajela prava evforija, ki je ob zmagi nad Koprom in neodločenim izidom doživela svoj vrhunec v prejšnjem krogu proti Nafti. Nabito polna Fazanerija žal ni dočakala nove zmage svojih ljubljencev, ki so morda klonili tudi zaradi pritiska, kateri pride s tovrstnimi tekmami. Gostovanje v Velenju je prineslo nov poraz, ki pa pravih navijačev ne bo oddaljil od Fazaneriji. Ne nazadnje je Murašem v zadnjih dveh krogih nekoliko ponagajala tudi sreča, seveda pa razloge za poraz ne gre iskati le v pomanjkanju omenjenega faktorja.
Po dveh pozitivnih rezultatih so se v Prekmurju pričela "sanjarjenja" o tem, da bi Mura lahko v prvi sezoni že mešala štrene tudi najboljšim in se morda gibala pri samem vrhu. Tisti realnejši, na čelu s strokovnim štabom Mure, s(m)o vedeli, da bodo prišli tudi slabši rezultati, ki pa dobre klime, kakršna je trenutno prisotna na Fazaneriji, ne morejo pokvariti. V obzir je potrebno vzeti dejstvo, da so se pri črno-belih odločili za dolgoročni projekt, ki vključuje predvsem mlade, doma vzgojene igralce. Ti pa ne glede na to, da so preverjeni v nižjih selekcijah in drugi ligi, prave kilometrine (razen določenih posameznikov) nimajo. Kljub dvema zaporednima porazoma se v Murski Soboti bržkone ni bati za to, da bi prišlo do "domino efekta" slabih rezultatov. V igri, ki so jo varovanci Roberta Pevnika pokazali proti Nafti in Rudarju je bilo opaženih precej dobrih smernic za naprej. Črno-beli niso bili v nobenem primeru nadigrani, še več, obakrat so imeli svoje priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Še posebej proti Rudarju je bilo moč opaziti precej domiselnih akcij in domači se samo nenatančnosti Murašev lahko zahvalijo, da so ohranili prazno mrežo.
Žal ostaja grenak priokus, da bi se dalo iz obeh tekem izvleči kaj več. Predvsem v startih v obe srečanji, ki sta se končali s porazom, je bilo moč opaziti določeno zadržanost in nekoliko spoštovanja v glavah in nogah mladih igralcev. Ti so, potem ko je prišlo do rezultatskega deficita, ponovno zaigrali tako kot znajo in se otresli pritiska, a je bilo takrat veliko težje igrati, še težje zadeti. Ravno ta segment igre, začetek tekme namreč, je tisti, kjer imajo črno-beli še ogromno rezerve, spoštovanje do igralcev z daljšim stažem pa bo počasi tudi zbledelo. Zanje je vse to nekaj novega, zato jim manjšega padca v igri prav tako ne gre zameriti, a jasno je, da se je potrebno zavedati napak in jih odpraviti. Morda bi nekoliko večje ofenzivno tveganje v sami postavitvi ekipe prineslo kakšno točko več, morda bi Muraši doživeli še višja poraza. Biti general po bitki je najlažje, zato so trenerji tisti, ki jim je potrebno zaupati in jim dati prav v njihovih odločitvah.
