Ključna ovira je demografski kriterij, zaradi katerega manjše občine težko izpolnijo pogoje za lekarniško mrežo.
O prihodnosti lekarn v manjših in obmejnih občinah smo na Sobotainfo že poročali. V ospredju so predvsem težave, ki jih prinašajo veljavna zakonska merila za umeščanje lekarn v lekarniško mrežo, saj nekateri manjši kraji zaradi prenizkega števila prebivalcev teh pogojev ne dosegajo.
Posebej problematično je leto 2027, ko se bodo iztekle posamezne obstoječe koncesije. Lekarne oziroma njihove podružnice, ki danes še delujejo na podlagi prehodnih določb zakona, po izteku koncesij novih pod sedanjimi pogoji morda ne bodo več mogle pridobiti.
Med kraji, kjer je nadaljnje delovanje lekarniške dejavnosti pod vprašajem, so tudi tri pomurske občine - Razkrižje, Apače in Rogašovci.
Štirje pomurski poslanci so sedaj združili moči in na ministra za zdravje Tadeja Ostrca naslovili skupno pisno poslansko pobudo, s katero zahtevajo, da država še pred iztekom koncesij poišče zakonsko rešitev.
Pod pobudo, vloženo 28. avgusta, so se podpisali Sara Žibrat, Matej Grah in Dejan Süč iz vrst Gibanja Svobode ter Damijan Bezjak Zrim iz vrst Socialnih demokratov.
Poslanci prejeli več pozivov lokalnih skupnosti
Kot pojasnjujejo v pobudi, so letos prejeli več pozivov lokalne samouprave, naj država poišče zakonske rešitve glede umeščanja lekarn v lekarniško mrežo na primarni ravni.
Težava je v tem, da se z letom 2027 iztečejo koncesije, ki jih ob upoštevanju sedanjih meril v mnogih krajih ne bo več mogoče ponovno podeliti.
S tem pa bi bilo lahko onemogočeno tudi nadaljnje delovanje lekarniških podružnic. Med kraji, kjer je prihodnost lekarn oziroma njihovih podružnic pod vprašajem, so poleg Razkrižja, Apač in Rogašovcev še Kobarid, Tolmin in Ankaran.
Glavna težava je neizpolnjevanje demografskega kriterija.
Sedanje lekarne lahko delujejo zaradi izjeme
Zakon o lekarniški dejavnosti je leta 2017 določil lekarniško mrežo in pogoje, pod katerimi se lahko vanjo umesti nova lekarna.
Ta mora biti dovolj oddaljena od najbližje druge lekarne, hkrati pa mora na njenem gravitacijskem območju živeti zadostno število prebivalcev.
Za lekarne, ki so ob sprejetju zakona že delovale, čeprav novih pogojev niso več izpolnjevale, je bila določena začasna izjema. Ta jim je omogočila nadaljevanje dela, po izteku koncesij pa pri pridobivanju novih koncesij ne bo več veljala.
Kriteriji naj bi bili za manjše občine neživljenjski
Problematiko so na državni ravni že začeli obravnavati. Ministrstvo je 23. aprila letos organiziralo sestanek z Lekarniško zbornico Slovenije, na katerem je bilo izpostavljeno, da so kriteriji iz leta 2017 glede na število slovenskih občin neživljenjski.
Marsikatera občina namreč ne dosega minimalnega števila prebivalcev, potrebnega za odprtje lekarne, povezovanje sosednjih občin pa v praksi ni vedno uspešno.
Kot možne rešitve so bile omenjene tudi prakse nekaterih evropskih držav, kjer so lekarne določene na vnaprej določenih točkah.
Predlagana je bila tudi prilagoditev praga glede števila prebivalcev za prvo lekarno, ki bi bil na določenih območjih nižji, oziroma uvedba posebne izjeme.
Zdravnik bi ostal, lekarne pa ne bi bilo
Pomurski poslanci opozarjajo tudi na situacijo, do katere bi lahko prišlo po letu 2027.
Prebivalci nekaterih obmejnih občin bi lahko v svoji občini še vedno imeli osebnega zdravnika koncesionarja, ne pa več lekarne oziroma lekarniške podružnice.
Zato ministra pozivajo, naj nemudoma nadaljuje usklajevanja z Lekarniško zbornico Slovenije in pripravi zakonske rešitve, ki bodo omogočile nadaljnje nemoteno delovanje lekarniških enot v omenjenih občinah.
Ob tem želijo, da bi spremembe preprečevale zlorabe in ohranjale strokovni nivo delovanja lekarniške mreže. Če ministrstvo konkretne spremembe že pripravlja, poslanci pričakujejo tudi pojasnilo, katere rešitve so predvidene.
